DSN food fusion
Na binkoštno nedeljo, 23. maja, smo DSN-ovci praznovali prvo obmesečnico našega druženja v Slovenskem etnografskem muzeju, beri DSN tečaja, ki ga je od 22. – 25 aprila vodil s pomočjo naše učiteljice Danijele ter učiteljev Danija in Vika, nadvse strogi, nadvse blagi in nadvse zabavni Santosh (beri happiness oziroma Srečko).
Doslej smo kratice za DSN razreševali kot Divine society network ali pa Don’t say no. Od tega tečaja dalje pa jo lahko po Santoshevi zaslugi razvozlamo tudi kot Do smile now. Bilo je torej veliko smeha, pa tudi nekaj joka in še marsičesa drugega. Vendar se tega z besedami ne da opisati, zato tisti, ki se še niste udeležili DSN tečaja, izkoristite prvo priložnost, ki se vam ponudi za ta čudodelni tečaj. Ali kot je Tanja objavila na Facebooku: “Po tem tečaju ne bo nič več tako, kot je bilo prej”. Zdaj, po enem mesecu, že lahko vidimo, da je res tako. Prvi koraki se vrstijo po tekočem traku, zgodil se je YES!+ tečaj (hvala Vesna in Andrej!), v Ljubljani so se začele ponedeljkove meditacije in znanje, AOL se predstavlja na raznih sejmih in podobnih prireditvah, v začetku julija bo tečaj AOL 2 v eko vasi Razazija pod vodstvom italijanskega učitelja Roberta Sanlorenzza, konec poletja načrtujemo vseslovensko srečanje vseh tečajnikov, ki so se kdajkoli udeležili kateregakoli tečaja AOL … Zaenkrat še bolj ko ne sanjamo o slovenskem ašramu, vendar so bili že storjeni prvi koraki k uresničitvi tudi tega cilja. In potem bomo lahko povabili v Slovenijo našega ljubljenega Gurujija. Če se to ne bo zgodilo že prej. Toliko o premikih znotraj AOL Slovenija.
Znotraj posameznikov pa so se premiki začeli dogajati že med tečajem. In se še kar dogajajo. Na zelo slikovit način jih je takole nekako opisala Katja: “Pred tečajem – navznoter prestrašen piščanec, navzven pa besneč lev, po tečaju – navznoter neustrašen lev, navzven pa krotek piščanec”. Temu ni kaj dodati.
Pripadam ti, objem, pripadam ti, objem, pripadam ti, objem, I belong to you, hug, pripadam ti, objem … Dobro znan ritual in dobro znani občutki vsem tečajnikom. Tako pripadnost občutimo le še znotraj družine ali v družbi dolgoletnih prijateljev. Včasih pa tudi to ne. Na DSN tečaju je nemogoče zbežati pred temi občutki sorodnosti in prijateljstva. Zato DSN tečaj poveže še bolj kot drugi tečaji.
Vendar tako kot vsaka povezanost, tudi ta sčasoma uvene, če je ne zalivamo. Zato se je mesec dni po tečaju zgodil DSN food fusion. Nekateri člani DSN družinice smo se zbrali v prostoru, v katerem je Santosh med sladkanjem s khirom že pred časom poudaril pomen našega druženja in uživanja tudi ob hrani. Tokratna ideja je bila, da vsak prinese neko malenkost in da iz prinesenih sestavin skupaj sestavimo in skuhamo zdrav in okusen obrok. Poleg tega pa morda zakuhamo še kaj drugega. In kaj smo skuhali in zakuhali na našem majskem srečanju?
Za predjed smo pohrustali zelenjavne zvitke v riževem papirju, za glavno jed smo si želodčke napolnili z mešanico leče in zelenjave, na koncu pa smo se posladkali (pokisali?) z rabarbarino skuto. Manjkali niso niti ata doše, pomake, masala čaj s svežo meliso … Vse navedeno smo tudi pojedli in popili in zaenkrat ni bilo nobenih pritožb o bolečinah v trebuhu.
Manjkal ni niti pogovor o tem in onem … Zakuhalo se nam je kar nekaj predlogov za skupne akcije in Sabinina zamisel utegne kmalu dozoreti ter postati užitna za širši krog pripadnikov AOL.
Pred tem se pa zna zgoditi še kakšen DSN food fusion, predvidoma kakšno soboto, da bodo lahko rezali, sekljali, mešali, soparili, sotirali, debatirali, načrtovali, jedli, pili in peli tudi tisti DSN-ovci, ki niso iz Ljubljane. Če pa nas kdo od njih povabi v svoj kraj, z veseljem pridemo tudi na dom.
Super je bilo. Kdaj se dobimo naslednjič?