Starševstvo je dvosmerno potovanje- poučevanje kot tudi učenje
Sri Sri naslavlja starše
Znanje, glasba in meditacija - vsi trije so potrebni, da bi bila izobrazba popolna.
Zame je zelo težko govoriti o starševstvu. Nimam izkušenj. Lahko pa vam dam nekaj zamisli, pridobljenih skozi opazovanje. Sami jih morate vložiti v svoje izkušnje in videti, kaj bo. Če ste zelo urejeni, vas bodo otroci naredili kaotičnega. Otroci so najboljši za prelomitev vaših meja. Spomnim se, da je bil eden izmed mojih stricev z mano in sestro zelo strog in disciplinirajoč. Ko je dobil sina, ga je njegov sin začel disciplinirati, prelomil je vse meje. Torej vas otroci naučijo veliko tega, česar vas drugi morda ne morejo. Prva stvar je, da otroka opazujemo, njegove tendence, smer, v katero gre. To je dvosmerno potovanje. Kaj se želite naučiti od njih? In kaj vi želite naučiti njih? Ne skušajte jih postaviti v vašo vizijo. Vašo vizijo morate podeliti z njimi in jih prepričati, če je njihova vizija napačna. Vsak otrok je prišel na ta planet z določenimi tendencami, določenimi osnovami, ki jih ni mogoče spremeniti. In ona/on pridobi določene stvari, ki jih lahko kontroliramo. Ali ste z mano? To je velika vaja. Če ste zelo disciplinirana oseba, lahko otrok v vašem življenju ustvari kaos, in lahko vam pokažejo vaše mesto, prisilijo, da prelomite vaše ovire. Biti moramo zelo občutljivi. To je nekaj, kar moramo zadržati v umu. Če rečemo otrokom, da ne smejo lagati, potem pa jih prosimo, da se javijo na telefon in rečejo, da nas ni doma, potem to preprosto ne bo delovalo. Razpravljanje v prisotnosti otrok bo samo še poslabšalo vse skupaj. Če želite s svojim partnerjem o nečem razpravljati, raje dajte otrokom neko delo, potem pa se kregajte, koliko želite. Do takrat, ko se vrnejo, raje nasprotja izgladite.
Pri otrocih spodbujamo težnjo po tem, da stvari obdržijo zase, da jih ne dajejo naprej. Ko to gre preko neke meje, se počutimo, kot da nas duši. Pogosto jim rečemo, naj neko stvar zadržijo zase. Potem dobijo težnjo po zadrževanju. Mala dejanja lahko odražajo osebnost nekoga. Lahko je (zadrževanje, op.p.) ovira za osebnost nekoga. Istočasno pa lahko spodbujamo njihov odnos do dajanja in deljenja z drugimi, in to lahko razvije osebnost nekoga. Torej, s prikrojevanjem pridobljenih talentov ali osebnosti otroka lahko veliko storimo. Ne moremo pa nič storiti glede semena, s katerim je bil otrok rojen. To bo tako in tako prišlo. Moramo razlikovati ta dva aspekta, in to je modrost. In pol dela je opravljenega, če lahko to storimo. Drugo polovico morate prepustiti Bogu. Nimate kontrole nad drugo polovico. Ves ta proces nas nauči veliko potrpežljivost in vztrajnosti, in vendarle vodenja tja, kamor naj bi šli. Da jim damo sanje in jih prepričamo, da hodijo sanjam naproti, je največji izziv, ki je pred starši. Torej jih seznanite z mnogovrstnim aktivnostim. To mora biti storjeno, preden je otrok star 10 ali 11 let. Otroka morate spoznati z znanostjo, umetnostjo ter jih seznaniti z vsemi spretnostim, vključno s pomočjo drugim. Enkrat jim v nedeljo dajte čokoladice in jih prosite, da jih razdelijo najbolj revnim ljudem. Enkrat ali dvakrat letno jih odpeljite v revne predele in jih prosite, da opravljajo socialno pomoč. To bo spodbudno vplivalo na njihovo osebnost na nek neznan način, enako tudi študij.
Seznaniti jih morate tako z znanostjo kot z glasbo. Hraniti je potrebno tako levo kot desno polovico možganov. Koncept Sarasvati, Boginje učenja, je tako osupljiv. Če pogledate simbol Sarasvati, so v njenih rokah glasbeni inštrument, knjiga in rožni venec. Knjiga simbolizira negovanje leve polovice možganov, glasbeni inštrument simbolizira desno polovico možganov in rožni venec simbolizira meditativni aspekt. Torej, znanje, glasba in meditacija- vsi trije so potrebni, da bi bila izobrazba popolna. Potem lahko nekoga označite kot izobraženega in civiliziranega. Zato poskrbite, da se otroci učijo glasbe in joge. Poleg tega poskrbite tudi, da imajo znanstveni tempo, in da postavljajo vprašanja. Spodbujajte jih k postavljanju vprašanj. Otrok prične postavljati vprašanja pri starosti treh let. Od takrat naprej kar naprej postavljajo vprašanja. Pogosto pridejo z vprašanjem, na katerega nimate odgovora. Koliko staršev ima to izkušnjo? Pripravijo vas do čudenja. Pripravijo vas do tega, da razmišljate o resničnosti, ki je omamna. Torej, zelo pomembno je, da osvojijo tako glasbo kot znanost.
Nato poglejte, kakšna je osebnost vašega otroka. Poglejte, kako stopa v interakcijo z različnimi starostnimi skupinami. Kakšni so njegovi odnosi z majhnimi otroci? Kakšni so njegovi odnosi s tistimi, ki so starejši? Kakšni so njegovi odnosi z enako starimi otroci? To je nekaj zelo pomembnega. Preko tega lahko razumete, ali otroci razvijajo kakšen kompleks večvrednosti ali manjvrednosti, ali če postajajo introvertirani ali ekstrovertirani. In tukaj lahko igrate zelo pomembno vlogo. Z njimi se igrajte neke igre in jih spodbudite v interakcijo z vsemi starostnimi skupinami, in potem lahko oblikujemo njihovo osebnost v zelo centrirano, talentirano in fleksibilno človeško bitje, v osebnost, ki je brez kompleksov. Otroci, ki imajo kompleks manjvrednosti, se raje družijo z mlajšimi in bežijo od starejših, skušajo se celo izogniti svojim vrstnikom. Ljudje z večvrednostnim kompleksom se skušajo izogibati mlajših otrok, in se želijo družiti samo s starejšimi od njih. V nobenem od primerov to ni dobro za komunikacijo. Kot starši jih lahko naučite komunikacijskih spretnosti. Zelo pomembno je, da se naučimo komunicirati.
Želim, da naredite vajo. Recite osebi, ki sedi zraven vas:« Ne zaupam ti. » To je možnost, da to izrečete vašemu zakonskemu partnerju (se šali)! (Po nekem času, ko občinstvo tega ni moglo storiti, čeprav so jih to prosili dva do trikrat). Tega ne morete storiti resno. Vidite, kako težko je nekomu reči, da mu/ji ne zaupate. Nekomu reči, da mu/ji zaupate, je težko. Še težje pa je nekomu reči, da mu/ji ne zaupate. Ali ste me razumeli? Ali ste opazili, da ste naredili nekaj, česar niste še nikoli prej? Nekomu ste rekli, da mu/ji ne zaupate in ste se pričeli smejati. Ali se vam je to zgodilo že kdaj prej? Otroci so po naravi zaupljivi. Vendar se njihovo zaupanje nekako zlomi. Pogledati moramo globje v to. Ali zaupajo samim sebi? Ali imajo dovolj zaupanja vase? Zdrav otrok ima tri vrste zaupanja.
7. junij 2010, Ašram v Bangaloreju, Indija
(naslednji del govora, skupaj z poizvedbami staršev, bo vključen naslednjič)
Kategorija: Dnevne modrosti • ZNANJE
