Razazije so zame kraj, kjer lahko doživiš raj. Vrh visoko nad “ponorelo množico”, v tišini narave, vetra, gozdov, vegeterijanskih živalic in p-r-a-n-e.

In ko se v takem kraju dogodi dvojka, se ne more zgoditi drugega kot nekaj nebeško lepega. Tečaj je bil zame eden najbolj radostnih tečajev sploh. Problemi, vprašanja, dvomi, negativa; vse je izpuhtelo s prvim stikom z neokrnjeno naravo na Razazijah. Globoke, očiščevalne meditacije so hitro sprale mestni prah in kmalu smo začeli svetiti kot kresničke na poletnem travniku. Vseobsegajoča radost nas je dvigovala v smehu, veselju, ljubezni. Vrtinec pozitive je mršil lase in risal nasmehe…Tišina je bila polna notranje umirjenosti in sreče.

Prve besede, ki smo jih izgovorili po končani tišini so izpovedale tisto, kar smo in iz česar prihajamo. Izpovedale so tisto, kar je neopisljivo, in kar hitro pozabimo, ko smo pod stresom. Tišina je pometla s kupi naslage in ponovno odkrila svetleče diamantke naše duše, odkrila tisto, kar je naše bistvo: ljubezen, radost, veselje, sreča, hvaležnost, harmonija, eno, ena družina.