Zakaj se je častilo gozdove
V starodavnem tekstu je zapisano »Bog je gozd. Spoštuj gozd!«. Toda, zakaj bi bil Bog gozd?«
V gozdu je vse na svojem mestu, od najmogočnejše živali, do najbolj neškodljivega hroščka. Vsak živi v sožitju in harmoniji z ostalimi. Življenje v gozdu izraža obilje. Nihče od gozdnih prebivalcev ne jemlje več kot potrebuje. Vsak se zaveda, da je vsega dovolj za vse.
Kljub temu, da gozdovi nudijo dom raznolikim vrstam, so urejeni. Redkokdaj vidimo nered v gozdu. Bog je predvidel naravne »čistilne agente«. Kar je odpadek za eno vrsto, je lahko uporabno ali življenjsko pomembno za drugo vrsto. Celoten življenjski krog je otipljiv v vsem svojem sijaju. Da bi preživeli v gozdu, morate biti v sozvočju z naravnimi ritmi, ki vključujejo vse.
Gozdovi prispevajo k blagostanju celega planeta, s proizvodnjo kisika, ki ustvarja življenje, prav tako pa nudi bivališče različnim življenjskim združbam. Gozd je bogat vir zdravilnih zelišč in mikroorganizmov in o njih se imamo še veliko naučiti. Lahko smo pustili svoj odtis na luni, vendar pa nismo še popolnoma odkrili potenciala naravnega sistema gozda.
Čeprav gozda še ne poznamo v popolnosti, smo dovolili (spustili s povodca) njegovo objestno uničevanje le zato, da bi zadostili svojemu pohlepu. Deževni pragozd je v preteklosti pokrival več kot štirinajst odstotkov Zemljine površine, zdaj pa pokriva le še šest odstotkov. Če nadaljujemo z izsekavanjem gozda v takem ritmu, lahko pride do tega, da v štiridesetih letih uničimo te božanske ohranjevalce življenja.
Po navedbah strokovnjakov izgubimo vsako sekundo 0,4 hektarja deževnega pragozda. Vsak dan izgubimo 137 vrst rastlin, živali in mikroorganizmov. Več kot polovica življenjskih vrst našega planeta (živali, rastline in mikroorganizmi) lahko izumre, če se uničevanje gozdov nadaljuje z nezmanjšanim ritmom.
Starodavni teksti so povzdigovali gozdove kot izboljševalce življenja; verjeli so, da so bili blagoslovljeni z božanskim duhom, in zato so veljali za svete. Sveti gozdni gaji so bili spoštovani kot značilni ekosistemi, ki so ustvarjali bogato biodiverziteto (biotsko raznolikost). Objekt čaščenja je svet in nerazumljivo je, da uničujemo nekaj, kar nam je blizu in kar je sveto. Ali objektov čaščenja ne čuvamo kot zaklad?
Vedska modrost razlaga, da bi bilo potrebno ohraniti naravne darove. Mogoče so bili obredi, povezani z ohranitvijo teh darov oblikovani zato, da bi zagotovili, da se jih ne oskruni. Razumeti moramo pomembnost teh ohranjevalnih ritualov in jih spoštovati v kontekstu. Zeleno (ekološko usmerjeno, op.p.) življenje je predstavljalo način priznavanja božanske narave gozdov. Za starodavne ljudi je bilo pomembno, da se spoštuje medsebojno povezano naravo življenja.
V plemenskih kulturah so ljudje pred sečnjo drevesa le-tega prosili za dovoljenje, obenem pa obljubili, da bodo v za kompenzacijo zasadili pet drugih dreves. Danes veljajo ti običaji za nepomembne!
Drevesa simbolizirajo duh služenja, ker služijo, tako živa, kot mrtva. Vzdržujejo ekološko ravnovesje, ko stojijo pokončno, po smrti pa varujejo in služijo kot les. Nekaj moramo vrniti v enakem altruističnem duhu.
Pogledati moramo na odločitve o načinu življenja, ki jih sprejemamo vsak dan. Pri odločitvah, ki jih sprejemamo, bi morali pomisliti na ohranjanje narave ter obnoviti in varovati naravne darove. Naj bodo naše misli bolj zelene (ekološke) in naj se spomnimo besed Mahatme K. Ghandija, ki je rekel; »Zemlja proizvaja dovolj dobrin, da zadovolji vsem človekovim potrebam, vendar pa ne dovolj, da bi zadostila vsemu njegovemu pohlepu!« S tem, ko jemljemo več, kot potrebujemo, sejemo semena samouničenja. Če nadaljujemo na ta način, bomo izpostavili naša in življenja drugih življenjskih združb nepotrebnemu trpljenju in mogoče celo pospešili proces izumrtja vseh skupaj!
Khurshed Batliwala, 28.6.2010
Avtor je ustanovitelj in direktor The World Alliance for Youth Empowerment (WAYE).
Članek je bil objavljen v The Times of India
Kategorija: AOL NOVICE • Iz medijev
