Naša duhovna povezanost z naravo

Pogosto smatramo, da spoznanja v znanosti in duhovnosti niso povezana med seboj. Oboja temeljijo na duhu poglabljanja. Moderna znanost je objektivna analiza, medtem ko je duhovnost subjektivno razumevanje. Znanost raziskuje zunanji svet s pomočjo serije vprašanj in vse se prične z osnovnim vprašanjem: »Kaj je to? Kaj se dogaja na tem svetu?« Duhovnost pa prične z vprašanjem: »Kdo sem?«.

V starih časih ti dve obliki znanja nista bili v konfliktu, temveč je veljalo, da sta globoko povezani. Človekovo znanje o sebi je izboljšalo njegovo razumevanje vesolja in izoblikovalo temelje za močan in zdrav odnos do stvarstva v katerem je živel. Razkol med tema dvema oblikama znanja je povzročil mnoge izzive, s katerimi se danes soočamo na globalni ravni.

Starodavna modrost opisuje, da imajo človeška bitja pet nivojev doživljanja: okolje, fizično telo, um, intuicijo in naš notranji jaz oz. dušo.

Naša povezava z okoljem je naš prvi nivo doživljanja in eden od najpomembnejših. Če je naše okolje čisto in pozitivno, ima pozitiven vpliv na vse druge nivoje našega obstoja. Rezultat tega je uravnoteženost vseh nivojev ter občutek miru in povezanosti znotraj sebe in z drugimi okrog nas.

Intimni odnos z okolico je vgrajen v človeško psiho. Če pogledamo v zgodovino, lahko vidimo, da so antične kulture vedno častile naravo, gore, reke, drevesa, sonce in luno. Šele ko smo se pričeli odmikati od svoje povezanosti z naravo in s samim seboj, smo pričeli onesnaževati in uničevati okolico. Nujno bi morali obnoviti ta odnos povezanosti z naravo.

Danes živimo v svetu, v katerem so mnogi postali pohlepni in želijo hitre rezultate, hiter dobiček. Njihova dejanja rušijo ekološko ravnovesje in ne le da onesnažujejo fizično okolje, temveč na subtilnem nivoju stimulirajo negativna čustva v sebi in v tistih, ki jih obkrožajo. Te energije se širijo, se znova in znova kopičijo in so temeljni vzrok nasilja in trpljenja na tem svetu.

Večina vojn in sporov nastaja zaradi takšnih občutkov, posledice pa se kažejo na okolju, ki potrebuje veliko časa, da si opomore. Obrniti se moramo na človeško psiho, ki je temeljni vzrok onesnaženja – fizičnega in čustvenega. Če znotraj sebe prebudimo sočutje in skrb, bomo izoblikovali temelje za globljo povezanost in skrb do okolja in do drugih.

V starih časih je veljalo, da si moral posaditi pet dreves v zameno za enega, ki si ga posekal. Ljudje takrat niso prali oblačil v svetih rekah, vanje so metali le pepel po kremiranju, tako da se je vse vrnilo nazaj k naravi. Obnoviti bi morali tradicijo čaščenja in varovanja narave.

Narava ima svoj način za dosego ravnovesja. Če opazujete naravo, boste videli, da si pet elementov, ki so njen temelj, nasprotuje. Voda uničuje ogenj, ogenj uničuje zrak. V naravi je toliko različnih vrst – ptice, plazilci, sesalci – in vse te različne vrste so sovražne med seboj, vendar je v naravi vse v ravnotežju. Od narave bi se morali učiti, kako uravnotežiti nasprotne sile, tako v sebi kot tudi v svetu okrog nas.

Predvsem pa moramo biti sposobni gledati na svet z odprtim umom brez stresa, potem pa ustvariti načine za zaščito našega lepega planeta. Če hočemo, da se to zgodi, se mora človeška zavest dvigniti nad pohlep in izkoriščanje. Duhovnost, izkušnja svoje prave narave globoko v nas, nam zagotavlja ključ do tega vitalnega odnosa do sebe, do drugih in do okolja. Ta povezanost z našo osnovno naravo odstranjuje negativna čustva, dviguje našo zavest in ustvarja duh povezanosti in skrbi za ves planet.

Kaj lahko pomaga dvigniti našo zavest in poglobiti našo povezanost? Tu je nekaj osnovnih in učinkovitih smernic:.

1. Ustrezna prehrana. Hrana vpliva na naš um. v tradiciji džainizma so naredili veliko raziskav o učinku hrane na naš um. Ajurveda, kitajski sistemi in še mnogi drugi nativni sistemi po svetu so prepoznali vplive hrane na psiho. Moderna znanost potrjuje, da hrana lahko direktno vpliva na naša čustva. Otroci s čustvenimi motnjami jedo več in trpijo za debelostjo. Uravnotežena prehrana pozitivno vpliva na naša čustva in našo zavest.
2. Zmerna vadba.
3. Pančakarma: V starodavnem zdravstvenem sistemu ajurvedi je proces notranjega čiščenja, ki se imenuje pančakarma. Obsega masažo, predpisano dieto in čiščenje. Pomagala je tisoče ljudem, da so se rešili stresa in vedenjskih motenj. Prav tako pa je zdravilna tudi za mnoge bolezni.
4. Joga, pranajama in meditacija so izjemnega pomena, saj sprožijo občutek spoštovanja do svojega telesa in okolice. Pomagajo ohranjati sistem brez toksinov in tako zmanjšajo pojav čustvenih motenj.
5. Glasba in ples. To dvoje prinaša v naš sistem ritem in harmonijo. Posebej glasba, ki ni predivja in preglasna. Mirna glasba ustvarja nežno gibanje in ritem v človekovem sistemu. Takšna je na primer ljudska in klasična glasba.
6. Narava. Preživljanje časa v naravi, opazovanje tišine in molitev so zelo primerna pomoč za poglabljanje vase, v svoj lastni um.
7. In ne nazadnje pomoč tistim, ki imajo manj sreče od nas.

Sri Sri Ravi Shankar

Članek je bil objavljen v The Huffngton Post.

Kategorija: ZNANJE

Oznake: featured, narava, okolje, onesnaževanje, pohlep, ravnotežje