Seminar umetnost joge, Kotor, Črna gora, avgust, 2010

Želim si, da bi bila še tam… Pod soncem, ob morju, na kamniti terasi, s katere se rasteza pogled povprek kotorskega zaliva in katere kamen je tako topel, da greje še dolgo v noč… Čeprav je oddih trajal dober teden dni, je bilo vseeno premalo. Jutranja joga, dopoldansko kopanje in odkrivanje lepot Črne gore, večerno vpijanje znanja Sri Sri Ravi Shankarja, kvalitetno druženje in skoraj da ne sveti spanec v samostanu dveh brezmadežnih angelov – nun.

Za seminar Umetnost joge (Sri Sri joga) v Črni gori avgusta letos sem se odločila zelo nenadno, kot se mi to ponavadi dogaja s seminarji Umetnosti življenja. Enostavno veš, da je to v tistem trenutku točno tisto, kar potrebuješ, in – greš.. Aleksandra – učiteljica Umetnosti življenja iz Srbije je bila na »dopustu« v Ljubljani, neko sredo je vodila satsang v Ljubljani, povedala, da se naslednji teden začne seminar Sri Sri joge v Črni gori in nas povabila. Še isti trenutek je padla odločitev: ali preživim naslednjih par tednov doma, v sparni Ljubljani ali pa odpotujem v Črno goro na seminar, na morje. Odločitev ni bila težka. Glede financ me je skrbelo, ker nisem ravno na zeleni veji, vendar pa so me izkušnje naučile, da se denar, ki ga nameniš za katerikoli seminar Umetnosti življenja, nikoli ne pozna v minusu. Nasprotno, ponavadi od nekod čudežno kapne ravno prava vsota denarja, če se le odločiš, da boš šel na seminar. Tudi tokrat je bilo tako. Denar je prišel, prevoz tudi: v obliki Jana in njegove rakete – Ford Fieste ST. In sem šla… V Kotor. V Črno goro. 6 ur vožnje do Splita, kjer z Janom prespiva v joga centru / plesnem studiu / bivalnem stanovanju. Isti večer po naključju pristaneva še na obalnem partiju in izživiva še zadnje težnje po žuriranju. Naslednji dan še 7 ur in Kotor je tu.

Kdor še ni bil v Kotorju, ne more poznati njegove posebne lepote. Zaliv se razteza pod skalnatim gorovjem, ki ti daje občutek neverjetne varnosti, zavetja, a hkrati se tam zbira čudovita, polna energija. Ljudje – domačini so neverjetno prijazni, ustrežljivi in vedno pripravljeni na dolg klepet. No, pa da se vrnem k našemu seminarju: naš dom je bil samostan dveh nun, starih 90 in 70 let. Veronika, mlajša nuna, krepka gospa, polna modrosti, pa tudi pohval in graj. Nad skupino 12 »jogistov« sprva nista bili ravno navdušeni, vendar pa sta kaj kmalu ugotovili, da smo zelo neškodljivi in torej primerni za bivanje v njihovem samostanu. Ker sama nisem katoliško verna, mi je bilo malo hecno spati med križi in ikonami, vendar sem to sprejela in se tako ali tako vseskozi zavedala dejstva, da verjamemo v isto vseobsegajočo energijo, pa če to kličeš Bog, Ljubezen, Eno, ali kakorkoli drugače.

Naše jutro se je pričelo ob 5.30 z jutranjo higieno in nato z jogo ob 6.00 ob obali, na majhnem pomolčku, ob morju v bonaci, pod gorovjem, v vzhajajočem soncu… Si kdo morda kako drugače predstavlja Raj??? Vstajanje ni predstavljalo problema, saj te joga napolni veliko bolj kot spanec. Proti koncu seminarja smo (nekateri), na račun družabnega življenja, spali le po 3-4 ure, a smo vseeno prišli točno ob 6.00 na pomol, na jutranji program. Začutili smo namreč globino, ki ti jo da Sri Sri joga. Ne gre samo za fizične vaje – asane. To resnično deluje globlje. Če ti na začetku jutranjega programa um še tava levo, desno in intelekt še analizira in še posebej ego kriči: »Pa kaj za vraga ti je tega potrebno!!!…«, ti po pol ure že vse našteto miruje v ugodnem zadovoljstvu… Morda pretiravam, ampak občutek je zelo podoben tistemu, ko se doma udobno namestiš v udoben kavč in uživaš ob čokoladnem sladoledu… Samo, da tukaj delaš na sebi, se polniš, krepiš, umirjaš in odkrivaš samega sebe.

Učiteljica – Aleksandra je zgodba zase. Spoznala sem se že z veliko učitelji Umetnosti življena in vsak je poseben (v dobrem smislu). Vendar pa človeka kot je ona težko spoznaš na tem svetu, oz. ga sploh postaviš v ta svet. Dobra kot kruh je že stereotip in premalo za to, kar želim reči. Je poosebljenje ljubezni. Je tisto, za čemer stremim sama: bitje, ki živi Ljubezen. Ne govorim tukaj o emocijah, pač pa o tisti globoki Ljubezni, skoraj da ne materinski, predvsem pa brezdvomni, brezpogojni. Je bitje, ki ne vidi besed, ne vidi dejanj, vidi le Ljubezen, v vsem, v vsakomer. A je vseeno z nogami krepko na tleh. Med drugim je v času našega tečaja uspela navezati stik s predsednikom Črne gore – Milom Đukanovićem, da bi v Črni gori bolje razvili naše projekte. Vas zanima kako? Le na njej možen način.. Nek večer je šla na odprtje VIP marine v Tivatu (slabih 10km stran od Kotorja), kjer se je zbrala »vsa smetana« Črne gore. Predsedniku je v nekem trenutku pristopila, mu povedala za AOL in kaj so naši projekti in brez velikega moledovanja, ne le dobila njegov kontakt, pač pa celo njegov osebni mobilni telefon!!! Naj mi še kdo reče, da čudežev ni…

Pa da se zopet vrnem k našemu seminarju. Večeri so potekali skoraj da ne magično… Že prej omenjena terasa, s pogledom na cel kotorski zaliv, ob zahajajočem soncu, v toplini od sonca segretega kamna. Najprej nekaj asan, meditacija in znanje. Globoko znanje Sri Sri Ravi Shankarja. O življenju, ljubezni, enosti, osebni rasti in o vsem tistem, po čemer hrepeni naša duša. Lahko si mislite, da smo se kar topili od sladkobe… Vseskozi se ti poraja vprašanje: kaj sploh še več?? Zakaj hlastati po materialnem, ko pa že vse je?? In zakaj za vraga ne more tega videti ves svet?? In želja, da bi to pokazal celemu svetu, da bi cel svet lahko občutil sladkobo, ki ti jo lahko da le tvoja lastna duša…

Morda sploh ne potrebujem zaključka, a vendar. Ta kratek oddih me je napolnil in očistil zelo globoko. Vseskozi sem bila malo zmedena v dvomu, kaj za vraga počnem na tem seminarju..Vendar se je na koncu vse lepo skristaliziralo in dobilo svoj smisel. Prišla sem, da se naučim, kaj je to Ljubezen. Naučiti, da niso važna dejanja, ne besede, važno je le tisto kar je globoko, v srčiki, v bistvu. Tisto, kar je naša bit: Ljubezen.

Ne bi bila učitelj Art of Livinga, če ne bi že planirala seminarja naslednje leto: padla je odločitev – sankalpa: naslednje leto bomo zopet organizirali poletni seminar v Črni gori. Naslednje leto bo potekal v naravnem območju Ade Bojane. Ker je tam obilica vetra, bomo naše seminarje skombinirali s šolo surfanja. Jaz že komaj čakam – kaj pa ti ????

Vesna Klemenčič, učiteljica YES!+ tečajev Umetnosti življenja

Kategorija: PRIČEVANJA • Vtisi udeležencev

Oznake: Sri Sri Joga, Umetnost joge