Svoboda ni razkošje, je nuja
V: Dragi Guruji, zanima me, zakaj je pomembno, da dosežemo mokšo?
Sri Sri Ravi Shankar: Naravna želja vsakega človeškega bitja je, želja po svobodi. Svoboda ni razkošje, je nuja. Ne le ljudje, še živali si želijo svobodo.
Svoboda ne pomeni bežati od okoliščin in dogodkov. Včasih je situacija neprijetna ali utesnjujoča in ko pobegnemo od nje, mislimo, da je to svoboda. Vendar ni tako. Svoboda pomeni, da okoliščine, situacije in ljudje okrog nas, ne vplivajo na nas.
Otroci želijo svobodo. Če boste otroku zavezali šal okrog vrata, ga bo želel odvezati. Če mu daste verigo okoli vratu, si jo bo skušal odstraniti. Odrasli si dajejo nakit okoli vratu, toda otroci si želijo svobodo, ne želijo nobenih omejitev. Želja po svobodi je notranja potreba vsakega človeškega bitja in tudi živali. Vsako življenje hoče svobodo in mokša ni nič drugega kot svoboda. Ko globoko vdihnete, diha ne morete zadržati v sebi, morate izdihniti. Samo ko izdihnete, ste svobodni. Ko izdihnete, želite vdihniti in to je svoboda. Svoboda je naravna želja v vsakem človeškem bitju. toda ko se um zaplete v vsakdanje reči, pozabi, da si želi svobodo. To je tako, kot če si nekdo želi spati, pa je pozabil kako.
Vsak človek si torej želi svobodo. Nemogoče je, da si je ne bi želel. Svoboda ne pomeni bežati od okoliščin in dogodkov. Včasih je situacija neprijetna ali utesnjujoča in ko pobegnemo od nje, mislimo, da je to svoboda. Vendar ni tako. Svoboda pomeni, da okoliščine, situacije in ljudje okrog nas, ne vplivajo na nas. Osvobojenost lastnih čustvenih smeti, osvobojenost džungle misli, ki vas vznemirjajo, osvobojenost vseh vpletenosti, ki jih hranite v svoji glavi in osvobojenost strahu in tesnobe. Vsega, kar vas duši in vas dela majhne, vsega, česar se želite znebiti. To je svoboda.
Svoboda (mukti) pride najprej, sledi ji bhakti – čaščenje. Šele ko ste svobodni, se v vas naseli ljubezen in z njo bhakti. Če imate občutek vezanosti, ne morete biti hvaležni. Če vam je nekdo prinesel svobodo, čutite hvaležnost. »O, tako svoboden sem! Tako sem srečen!« Samo tisti, ki je srečen in osredotočen, je lahko hvaležen, je lahko v prostoru ljubezni.
Ali ljubezen ni tisto, kar nas veže? To je naslednje vprašanje.
Ja, vendar je to druga vrsta vezanosti. Ljubezen vas poveže z neskončnostjo. Vezanost v ljubezni je zadnja oblika vezanosti, ki jo premagamo z znanjem in modrostjo. Nagnjeni smo k vezanosti. Čustva se želijo vezati. Od navezanosti na majhne stvari preidemo k navezanosti na nekaj večjega, nato se ta navezanost raztopi.
v Vedanti je opisan primer galuna
Da bi očistili vodo, damo vanjo košček galuna, ki vodo očisti, nato pa se tudi sam raztopi. Zato se bog imenuje tudi Manmohan. Bog pritegne vašo pozornost nase, proč od drobnih privlačnosti.
Užitek meditacije in miru je tako privlačen, da vas osvobodi vseh drugih malenkosti. Če vas privlači alkohol, mora biti meditacija veliko privlačnejša, sicer ne boste opustili alkohola. Če vam droge dajejo radost, vam mora notranji mir dati večjo radost. Na ta način lahko ljudje opustijo alkoholizem in droge in se posvetijo duhovnosti (sadhana). Božansko je torej najprivlačnejše.
Ali poznate pomen besede Krišna?
Krišna je tisti, ki k sebi privlači vsakogar in vse. Pomeni najprivlačnejši. Privlačnost, ki se ji nihče ne more upreti. Ves Bhagavatam govori o tem, kako privlačen in očarljiv je bil Krišna.
ko se je v kočiji peljal mimo, so vsi obstali in strmeli v njega. še dolgo potem, ko je kočija odpeljala mimo, so stali in strmeli za njim. Če je prišel kdo in jih vprašal, zakaj strmijo, so odgovorili: »Odšel je, vendar je s seboj vzel tudi moj pogled in mojo pozornost.« V tem trenutku so prizor, opazovalec in opazovano postali eno. V Šrimad Bhagavatamu je veliko takšnih zgodb.
Ena od njegovih častilk se je lepotičila po enem očesu, ko je zaslišala, da prihaja. Pustila je vse in odhitela na cesto, da bi ga videla. Veliko zgodb je, ki opisujejo, kako izjemno privlačno je božansko. To je zato, da vse drobne privlačnosti, ki se jih oklepa naš um, zamrznejo. Zaradi tega se imenuje Mohana. To pomeni tisti, ki se obrača na srce, ljubezniv in očarljiv. Zato je vezanost ljubezni z znanjem nekaj drugega kot vezanost, ki išče užitek. Iskanje užitka ustvarja določeno vrsto vezanosti, katere rezultat je veliko bolečine. Toda okus ljubezni vas veže na neskončnost, na božansko in vas opija. To skupaj z znanjem prinaša v življenje stabilnost. Življenje brez čustev je suho, čustva so potrebna. Čustvo je lahko oboje – začasno ali stalno, trajna radost in blaženost.
V: Guruji, ali je razvoj modrosti nenehni napor z naše strani ali pa čista milost?
Sri Sri Ravi Shankar: Modrost je naravna. Ničesar ne moremo storiti. Preprosto jo je treba spoznati, ko se pojavi, namesto da jo potisnemo na stran. To je vse, kar morate narediti. To je »Pratyabhijna Hridayam«, kar pomeni srce spoznanja.
V: Guruji, ko se stvari spremenijo od »to želim narediti« do »to bi moral narediti«, je težko delovati. Kaj storiti v takšni situaciji?
Sri Sri Ravi Shankar: Če ste se zaobljubili, potem to raje naredite. Sicer ne boste mogli narediti ničesar, kajti um je vaš najbolj nezanesljiv prijatelj. Um v tem trenutku govori nekaj, v naslednjem pa že nekaj povsem drugega. Bolje se je zanašati na prijatelje, kot na svoj um. Če ste se zaobljubili in rečete: »To bi moral dokončati in to moram narediti.« potem se vaše življenje giblje v pravi smeri. Če se ravnate po muhah svojega uma, vas to ne bo pripeljalo nikamor. Želite postati zdravnik in se vpišete na medicinsko fakulteto. Če po dveh letih tega več ne želite, si recite: »To moram narediti!« Bolje, da to dokončate. Sicer boste eno leto študirali medicino, eno leto elektroniko, drugo leto pravo, naslednje leto kemijo in vse skupaj vas ne bo pripeljalo nikamor. Ne boste ne inženir, ne doktor in ne pravnik, samo zato, ker je vaš um tako hotel. Zavezanost je v življenju zelo pomembna.
Ko ste prišli na nadaljevalni tečaj, vam je bilo prvi dan všeč. Drugi dan pa ste se že naveličali: »O, moj bog! To je tako dolgočasno, te meditacije – votlo in prazno. Kdo želi vedeti, kaj je votlo in kaj ne? Zakaj bi se mučil s to meditacijo v gibanju?« Želite si ven in se malo zabavati. Ne, če ste se zavezali, dokončajte to!
Če je resnično nemogoče, da bi izpolniti zaobljubo, potem lahko izstopite, vendar šele potem, ko ste vložili svojih 100 %. Če čutite, da vas zaobljuba ne vodi nikamor, če ste jo naredili v stanju nevednosti in vam zdaj predstavlja vsakodnevni pekel, potem bi rekel: »Dobro, naredili ste 100%, lahko greste naprej.« Lahko se osvobodite zaobljube in sklenete novo.
V: Guruji, praviš, da so nasprotne vrednosti komplementarne. Kako smo torej lahko srečni, kadar nam je dobro, če dobremu vedno sledi slabo?
Sri Sri Ravi Shankar: Hindujci poznajo čudovit izrek:
»Dukh main sumiran sab karey sukh main karey na koey;
sukh main jo sumiran karey dukh kahe ko hoye.«
Vsi molijo, ko jim je hudo, ko ni kam iti in so vsa vrata zaprta. V težavah vsi molijo. Toda če nekdo moli v veselju, zakaj bi ga doletela nesreča?
Namen joge je, da se izognemo trpljenju. Mahariši Patandžali v Joga sutrah govori, da je smisel joge narediti konec trpljenju. Joga niso samo asane, temveč tudi meditacija. Ko ste srečni in hvaležni, delajte sevo. Ko ste nesrečni, se predajte in opustite. Toda kaj se dogaja, ko ste vznemirjeni? Le težko se sprostite in ko ste srečni, ne želite služiti. Zato postanete nesrečni. Za nesrečnega človeka je zelo pomembno, da ima pogum predati se. Včasih ljudje uživajo v trpljenju, ker ga ne morejo opustiti. Zato se odpovedujte v trpljenju in služite v zadovoljstvu. Ko ste srečni, se ne smete izgubiti v tej sreči in zadovoljstvu. Pojdite med ljudi in služite, to je molitev.
V: Guruji, skoraj leto dni že redno izvajam krijo. Kakšen odstotek pretekle karme sem odplačal?
Sri Sri Ravi Shankar: Odgovoril ti bom, če mi poveš, koliko las imaš na glavi? Dokler imaš lase in glavnik, je delo opravljeno. Kakšen smisel ima preštevanje las oziroma zob na glavniku? Karma je neizmerljiva. Nihče ne ve, koliko karme ima in vsak dan nastajajo nove. Poleg tega obstaja individualna karma, družinska karma, pa še kolektivna karma. To, čemur danes zdravniki pravijo družinska zgodovina, so v starodavnem medicinskem jeziku imenovali družinska karma. Obstajajo torej različne vrste karme in vsak dan, ko delamo sadano, se te karme izničujejo. Slabe karme izginjajo, dobre rastejo. Ko si nabirate dobro karmo, se ta razdeli tudi na vaše bližnje – družino in prijatelje. Vsi dobijo del tega.
Karma je tako fascinantna predvsem zato, ker je tako neizmerljiva. Njena globina nima konca. Je skoraj tako kot bi skušali izmeriti globino oceana, ki je tako prostran.
Toda če želite prejadrati ocean, vam ni treba vedeti, kako globok je. Kakšen smisel ima meriti njegovo globino, tako ali tako boste sedli v čoln. Znanje in predanost sta kot čoln na katerem jadrate preko oceana karme. Ni vam treba poznati globine. V vsakem primeru boste plavali oziroma jadrali preko vode.
V: Guruji, zakaj je po vsej Zemlji, v vseh družbah sedem dni v tednu in dvanajst mesecev v letu?
Sri Sri Ravi Shankar: Pričelo se je v vedskih časih Indije. Ničla, sedem dni in dvanajst mesecev se je rodilo tukaj v Indiji. Od tod jih je kopiral Egipt in od tam je to znanje zakrožilo po vsem svetu.
V Indiji obstaja sedem glavnih planetov. Čeprav jih imamo devet, sta dva izmed njih senčna planeta lune, ki ne obstajata. Vsak planet je dobil en dan. Senčna planeta sta namesto celega dne dobila uro in pol v vsakem od sedmih dni, kar se lepo vklaplja v kozmični koledar. Tako smo dobili Rahu Kaal in Gulik Kaal. Ta dva tvorita povezavo med mikrokozmosom in makrokozmosom. Rekli so, da zemlja obkroži sonce v dvanajstih mesecih, nato so jih razdelili. To se je zgodili pred 30-40 tisoč leti, morda celo prej. Tega nihče natančno ne ve.
Kategorija: Vprašanja in odgovori • ZNANJE
