Predlagan načrt sedmih točk

Bruselj, 19. november, 2010 – 400 delegatov, 25 ambasadorjev in parlamentarcev iz različnih držav, vodje korporacij in poslovneži se je 19. novembra 2010 zbralo v Evropskem parlamentu in v neposrednem prenosu pozvalo prebivalce po vsem svetu, naj se uprejo naraščajoči korupciji.

Dogodek je vodil Svetovni forum za etiko v poslovnem svetu (WFEB), ki je sestrska organizacija fundacije Art of Living. Na vsakoletnem Mednarodnem simpoziju o etiki v poslovnem svetu WFEB združuje svetovne voditelje v dialogu o nujnosti krepitve človekovih vrednot in etike v poslovnem svetu. “Ekonomija je temelj etike. Ne moremo imeti etike v revni družbi. Etika je ekonomija, temelj ekonomije je država in temelj države je civilna družba. Na to moramo gledati kot na krog. Po zaslugi medijev, se ljudje tega vedno bolj zavedajo. To je priložnost za mlade, da se prebudijo in spoznajo, da so lahko uspešni in etični. Lahko ustvarjaš dobiček, kljub temu, da si etičen.” je povedal Sri Sri Ravi Shankar, ustanovitelj Mednarodnega združenja za človekove vrednote, mednarodne fundacije Art of Living in soustanovitelj WFEB.

Tema letošnjega simpozija je bila “Vodenje v 21. Stoletju – čas za spremembo paradigme.” Pobuda, ki jo je financirala belgijska vlada, je sprejela načrt sedmih točk in listino, v kateri delegatje obljubljajo podporo protikorupcijski pobudi. Ocena izgub zaradi korupcije v svetu znaša 30 trilijonov dolarjev, 25 milijonov ljudi pa je zaradi nje izgubilo zaposlitev.

“Ta prostor bomo zapustili odločeni za akcijo. Tu smo, da naredimo premik paradigme. Zanima me premik in ne čas za premik.” Je povedal g. Irj Deva, podpredsednik razvojnega komiteja Evropskega parlamenta. “Pritegniti moramo še več vlad in podjetij in bolj izkoristiti medije.” Je povedal g. Mahmoud Mohieldin, odgovorni direktor Svetovne banke in izrazil njeno pripravljenost, da postane ključni partner pri nekaterih akcijah, ki jih je forum sprejel.

Forum je v celoti sprejel in se zavezal, da bo:
• Deloval tako, da bo spodbujal skupne vrednote in etično vodenje na individualnem, organizacijskem, sektorskem in globalnem nivoju.
• Služil kot model etičnega in družbeno odgovornega obnašanja sedanjim in bodočim generacijam voditeljev v poslovnem svetu, civilni družbi in vladi.
• Populariziral poslovno družbeno odgovornost v obstoječih poslovnih praksah in izobraževanju.
• Vztrajal pri dialogu za izgradnjo večjega zavedanja pomembnosti etike v poslovnem svetu med delničarji.
• Objavljal inspirativne primere, v katerih se dopolnjujeta etika in dobiček, da bi pridobil zaupanje javnosti v poslovni svet.
• Sklepal partnerstva s ključnimi posamezniki, forumi in iniciativami, da bi okrepil našo kolektivno sposobnost za preobrazbo.
• Spremljal dogajanje in poročal o napredku na naslednjem Svetovnem forumu o etiki v poslovnem svetu, leta 2011.

Iniciativa je prav tako razglasila dobitnike nagrade “Etika v poslovnem svetu 2010”. Andris Piebalgs, evropski komisar za razvoj je dobil nagrado v kategoriji najbolj izstopajoča javna osebnost leta 2010. Nagrado v kategoriji najbolj izstopajoči poslovnež, je dobil g. Miguel Veiga- Pestana, podpredsednik Global External Affairs pri Unilever PLC in najbolj izstopajoči posameznik je bil g. Dele Olojede, odgovorni director Timbuktu media in 1. Dobitnik Pulitzerjeve nagrade iz Afrike.
Udeleženci Foruma mladih, ki se je tradicionalno odvijal teden dni pred simpozijem so se pridružili voditeljem v Evropskem parlamentu. Letos se je Foruma udeležilo 25 mladih profesionalcev iz 10 držav, med njimi so bili tudi delujoči voditelji z vplivnimi dosežki, ki so demonstrirali socialno odgovornost.
Prvi simpozij se je odvijal leta 2003 v Bangaloru, v Indiji, na pobudo N. S. Sri Sri Ravi Shankarja. Leta 2006 se je preselil v Bruselj. V sedmih letih so se na njem zvrstili politični voditelji, Nobelovi nagrajenci in voditelji globalnih družb kot so Shell International B.V., Microsoft Corporation, Coca Cola, Infosys, ING Bank, GMR Group, Daimler AG in Tata Services.

Preberite si tudi članek Violete Bulc iz podjetja Vibacom. , ki se je kot edina Slovenka udeležila Foruma.

——————-

Svetovni forum za etiko v poslovnem svetu je registrirana fundacija javnega pomena s sedežem v Belgiji (N° 822.216.342). Njegova pooblastila obsegajo vse vrste prizadevanj in utrjevanje nujnih etičnih temeljev v poslovnem svetu globaliziranega sveta. Zagotavljanje temeljev za promocijo in obrambo etičnega pristopa v podjetništvu in pri vodenju velikih družb ter pospeševanje globalnega dialoga.
Eden glavnih ciljev je podpiranje sodelovanja med privatnim sektorjem, akademskim svetom, vladnimi agencijami, mednarodnimi organizacijami, mediji, duhovnimi in posvetnimi skupnostmi. Njegovi partnerji so: World Bank Institute, Earth charter in IAHV (Mednarodno združenje za človekove vrednote).

Related posts:

1. 7. Mednarodni forum Etika v poslovnem svetu
2. Pri najstarejšem joga-guruju na svetu

Med 18. in 19. novembrom bo v Evropskem parlamentu v Bruslju znova potekal Mednarodni forum o etiki v poslovnem svetu.

Tema letošnje sedme konference je: “Vodenje v 21. Stoletju – čas za spremembo paradigme«. Vodilni umi bodo delili svoje izkušnje o etičnem pristopu k reševanju sodobnih izzivov.

V preteklih šestih letih so na njem sodelovali Nobelovi nagrajenci, politični voditelji in vodilni direktorji globalnih družb, kot so Microsoft, Coca-Cola, Infosys, ING Bank, GMR Group, Daimler AG in Tata.

Svetovni forum za etiko in podjetništvo je fundacija javnega pomena s sedežem v Belgiji. Njegova pooblastila obsegajo utrjevanje nujnih etičnih temeljev v poslovnem svetu globaliziranega sveta. Forum, ki mu predseduje dr. Sanjay Pradhana, se je razvil iz vsakoletnega Mednarodnega podjetniškega simpozija o etiki v poslovnem svetu (International Business and Leadership Symposium on Ethics in Bussiness), ki ga je organiziralo Mednarodno združenje za človekove vrednote (IAHVE)

Namen foruma:
• Zagotavlja podlago za promocijo in obrambo etičnega pristopa v poslovnem svetu pri vodenju podjetij in korporacij.
• Pospešuje globalni dialog in sodelovanje med zasebnim sektorjem, akademskim svetom, vladnimi ustanovami, mednarodnimi organizacijami, mediji, duhovnimi in posvetnimi skupnostmi v smislu spodbujanja dostojnosti, povečevanja človekovih vrednot in širjenju zaupanja javnosti v poslovni svet.
• Organizira najširšo možno pomoč za usmeritve, pobude in projekte, ki spodbujajo etično in / ali duhovno usmerjenost, prakse, norme in cilje v poslovnem svetu.
• Prevzema odgovornost za nadaljevanje Mednarodnega simpozija o eteki v poslovnem svetu.

Vsako leto na forumu podelijo tudi nagrade za etiko in podjetništvo (The Ethics in Business Award) kot priznanje posameznikom in podjetjem, ki so izkazali pomen človekovih vrednot in etike v življenju in v poslovnem svetu.

Iz Slovenije se bo kot častna gostja foruma udeležila Violeta Bulc iz podjetja Vibacom.

Za podrobnosti obiščite : www.wfeb.org

Related posts:

1. Etika v poslovnem svetu – zdaj je čas za spremembe!
2. Pri najstarejšem joga-guruju na svetu

Indijski Gurur Ravi Shankar spada med najbolj iskane svetovalce gospodarske elite po vsem svetu. V intervjuju med drugim govori o pohlepu, o pomenu borilnih veščin in o radosti celibata.

»Najbogatejši so ljudje, ki se lahko vsemu odpovedo.«  Ta stara indijska modrost ne izvira od Ravi Shankarja, vendar se odlično sklada z njegovimi vrednotami. Kajti ko je  govor o povezavi med etiko in gospodarstvom, se mu težko izognemo.  Ameriški magazin Forbes je v letu 2009 prišteval Shankarja (54) med 5 najvplivnejših Indijcev. Redno se udeležuje srečanj gospodarstvenikov v Davosu in vedno znova izpostavlja vprašanje etike v gospodarstvu.

Njegova fundacija Art of Living deluje v 150 državah sveta in ima svetovalno vlogo v OZN. Organizira projekte pomoči v šolah in zaporih. Posebej popularni so tečaji dihanja, ki jih Shankar ponuja za obvladovanju stresa pri menedžerjih, kot tudi pri travmah po naravnih katastrofah, kot je  bil na primer potres na Haitiju.

V intervjuju na portalu FOCUS  govori med drugim tudi o človeškem pohlepu, o kultu njegove osebnosti in pojasnjuje, zakaj se je odločil živeti v celibatu.

FOCUS Online: Včasih morate podvomiti v svoje cilje. Svet je vse kaj drugega, kot pa brez stresa in miroljuben. Vojne, ekološke katastrofe, gospodarska kriza – kaj je krivo – ali res naš pohlep?

Ravi Shankar: Saj je povsem jasno. Potrebujemo globalni forum za etična vprašanja, nekaj takšnega kot Mednarodno poštenje. Psa čuvaja, ki ne bi dopuščal, da bi takšne krize kogarkoli zlomile, ki bi skušal popraviti, ko bi se politiki usmerili v napačno smer. Forum, ki bi poosebljal vest sveta.

FOCUS Online: Ali je pravično, da menedžerji zaslužijo milijone, majhni davkoplačevalci pa se morajo zadolževati pri bankah?

Shankar: Nekateri menedžerji, ki so v manjšini, so prostovoljno znižali svoje prihodke. Ta način moralne podpore prebivalstvu krepi etično zavest družbe. Da bi vse več ljudi tako ravnalo, potrebujemo  vzgojo človekovih vrednot. Ravno v kriznih časih morajo podjetja prevzeti moralno odgovornost in biti pripravljena deliti. Tudi zaradi lastnih interesov, saj tako ohranjajo splošno kupno moč.  Ko ta ponikne, tudi podjetja ne morejo več obstajati.

FOCUS Online: Pogrešate danes moralno ali etično obnašanje?

Shankar: Jaz ne bi posploševal. Vendar je dejstvo, da pomanjkanje etike in morale v podjetjih škodi celotnemu gospodarstvu. V Indiji leži v bankah 1,4 milijarde dolarjev. Za tako revno deželo, bi bilo veliko bolje, če bi poslovneži in politiki svoj denar investirali. Dežela plačuje ceno zaradi pohlepa peščice ljudi.

FOCUS Online: Kako človek pripravi ljudi k etičnemu obnašanju?

Shankar: Najprej jim mora povedati, da denar ni vse v življenju, da je le sredstvo, ki nam pomaga do cilja. Humor, ljubezen in prijateljstvo so pomembnejši. In tega ne moremo kupiti z denarjem. Ko človek to spozna, postane življenje bolj uravnoteženo. Etično obnašanje pomeni tudi, da prevzamemo odgovornost za naš planet.

FOCUS Online: Toda tudi vi kar precej zaslužite s svojimi tečaji.

Shankar: Naša organizacija sloni večinoma na prostovoljnem delu. Tudi tisti, ki so redno zaposleni, bi lahko zunaj zaslužili veliko več, vendar so se odločili za nas, ker jim je to delo všeč. Ne želijo žrtvovati polovico svojega zdravja za stresne službe, da bi si ga nato s polovico zaslužka zopet pridobili. Inteligentni ljudje vedo, kako v življenju uravnotežiti zaslužek in služenje drugim.

FOCUS Online: Kako pa prepričate menedžerje?

Shankar: Na naših seminarjih ponujamo uspešnim poslovnežem nadgradnjo njihovih modelov. Kako ravnati etično in kljub temu zaslužiti. Potrebni so takšni guruji menedžmenta, ki lahko služijo kot idoli mladim poslovnežem.

FOCUS Online: Katere so pomembne vrednote?

Shankar: Sočutje, socialna odgovornost, da ne prepuščamo vsega drugim, temveč si postavljamo lastne meje in cilje.  Na svetu je 300 milijonov otrok brez izobrazbe, ki živijo pod mejo revščine. Ni jim potrebno darovati denarja, lahko jim darujemo tudi svoj čas. Lahko sadimo drevje in se zraven zabavamo.

FOCUS Online: Ali je to vaš slogan; »več zabave!«?

Shankar: Človek se lahko v življenju zabava in zraven prihrani veliko denarja.

FOCUS Online: Ali imate kakšen zgled?

Shankar: Zrasel sem z učenjem  Mahatme Gandhija.  Moj učitelj mu je bil zelo blizu. Moj stari oče ga je spremljal 20 let.

FOCUS Online: Bi se morali otroci v šolah bolj posvečati etiki?

Shankar: Ja, z modrostjo, tako to jaz imenujem. S pomočjo tehnik obvladovati svoja lastna čustva. Nihče nas ne uči, kako se lahko osvobodimo negativnih čustev, kot so jeza, sovraštvo, agresivnost, depresija. Joga ali borilne veščine in na vsak način več humorja bi morali biti obvezni.  Šolar ne bi smel odraščati samo s svojo religijo oz. kulturo, temveč bi se moral naučiti tolerance do drugih religij in nazorov.

FOCUS Online: Ali je kapitalizem odslužil, predvsem turbokapitalizem?

Shankar: Ne verjamem v komunizem, ki je spodletel. Kapitalizem potrebuje preusmeritev, potrebuje človeško toplino.

FOCUS Online: Vi služite denar s tečaji joge in dihanja za menedžerje. Ti  so potem v boljši formi, da lahko zaslužijo še več. Kje je tu človeška toplina?

Shankar: Naš princip ni živeti od dobrodelnosti drugih,  da bi lahko bili dobrodelni. S poučevanjem zaslužimo denar. Ravno dovolj, da financiramo svoje bistvene naloge.

FOCUS Online: Verodostojnosti  niso izgubili le politiki in menedžerji, tudi katoliška cerkev – po tolikih zlorabah.

Shankar: Nekateri ljudje so  z nemoralnim ravnanjem  naredili škodo instituciji. Potrebujejo pomoč. Trening joge ali pa meditacija bi jim lahko pomagala, da bi obvladovali svoja nagnjenja. Ne potrebujejo le pogovora, ampak tudi tehnike in te so v Aziji pri roki.

FOCUS Online: Ali tudi sami živite v celibatu?

Shankar: Ja, vendar to ni dolžnost. Pojavila se je s poglabljanjem v jogo in meditacijo. Lahko bi rekli, da duši odnose. Vendar mi nihče ne brani, da bi živel družinsko življenje. To je preprosto moja izbira.

FOCUS Online: Ali danes obstaja pomanjkanje zgledov, kot je bil Gandhi?

Shankar: Oh, da bi našel zglede, človeku ni potrebno iskati  slavnih ljudi. Lahko se zgleduje tudi po preprostem kmetu ali  delavcu. Svet je poln dobrih ljudi. Spodbujam vsakega, naj sledi svojim sanjam. Z malo humorja in ne da bi vse jemali preveč resno.

FOCUS Online: Ali to rečete tudi nekomu, ki je izgubil službo – naj vsega ne jemlje preveč resno?

Shankar: Mnogi resnično jemljejo preveč resno izgubo partnerja ali službe. Življenje je veliko več kot to. Spodbujal bi jih, naj se kljub temu zabavajo. Vsaka kriza je hkrati tudi priložnost.

FOCUS Online: Govorite o svetu brez stresa, vendar ste nenehno na poti. Ali ne upoštevate svojih lastnih nasvetov?

Shankar: Moram demonstrirati, da vse, kar učim, tudi deluje. Ali sem videti pod stresom?

FOCUS Online: Kako človek pravzaprav postane guru?

Ravi Shankar: Kako človek postane nogometni trener? Človek dela na določenem področju, postane ekspert in nato prične svoje znanje predajati drugim.

Intervju je objavljen na portalu FOCUSA.

Related posts:

1. Forbes: Sri Sri Ravi Shankar med najvplivnejšimi ljudmi v Indiji
2. Sri Sri Ravi Shankar poziva vse, naj se borijo proti terorizmu in delajo za svetovni mir
3. Sri Sri Ravi Shankar je vrnil nasmeh na obraze v Evropskem parlamentu

Terorizem povzroča nasilje, zadaja bolečino in trpljenje, ki uniči storilce in druge ljudi. Terorizem seje strah in povečuje revščino, trpljenje in smrt brez očitne koristi za kogarkoli. Namesto, da bi nudil ali iskal rešitev, terorizem odgovarja z uničenjem. Pri terorističnih dejanjih so človekove vrednote preslišane.

Razlog za terorizem je pomanjkanje modrosti. Zelo malo smo naredili, da bi svet seznanili z modrostjo, da se spodbudi vsestransko spoznavanje vseh religij sveta in večkulturno delovanje. Celo, če samo majhen del prebivalstva na enem delčku zemeljske krogle misli, da so samo oni lastniki resnice ali da samo oni lahko gredo v nebesa in hočejo vsiliti svojo resnico ostalemu človeštvu, na svetu ne more biti miru.

Treba je spregovoriti o nasprotujočih si ideologijah civilizacij in religij, drugače mir ne more napredovati in posledično tudi ne more biti blaginje, razcveta. Treba je pretrgati globoko zakoreninjene predsodke med skupnostmi. Ironija je, da celo v tem naprednem stoletju še vedno obstajajo rasni predsodki. V številnih krajih so joga in druge duhovne prakse že dolgo časa tabu. Določene države so jogo celo prepovedale. Govori se, da so Gandijeva načela resnice in nenasilja zastareli, in to celo v krajih od koder izhajajo.

Petindvajseta obletnica tragedije letala Air India bi nas morala spomniti, da se rasni napadi ne dogajajo samo v tako imenovanih nerazvitih delih Afrike ali jugovzhodne Azije, ampak tudi v razvitih in naprednih državah, kot je Kanada.

Pretresljive podobe huliganstva, ki se dnevno pojavljajo v časopisih in v televizijskih in radijskih novicah, jasno kažejo, da sedimo na nestanovitnem vulkanu človeškega obnašanja.

To je treba zatreti v kali, ali kakor pravijo na Vzhodu: »Semena je treba speči, zato da ne poženejo. » To lahko dosežemo z izobraževalnim sistemom, tako da začnemo že v osnovnih šolah uvedemo večreligijsko in večnacionalno poučevanje.

Zmožnost, da delujemo brez kakršnihkoli predsodkov in pripravljenost raziskovati nove paradigme, so nujno potrebne veščine za sodobni svet. Zdi se, da je sedanja generacija osvojila te veščine s tem ko je opustila pristranski in konservativni odnos do preteklosti.

Napočil je čas, da zaženemo razsvetljen ustvarjalni duh. Obnova družbe mora postati skupni napor poštenih politikov in poslovnežev, verodostojnih verskih voditeljev, vizionarskih pedagogov in socialnih delavcev.

Učiti moramo, da je življenje bolj dragoceno kot rasa, religija in kultura.

Naši otroci potrebujejo izobraževalni sistem, ki ne poudarja samo branja, pisanja in računanja, ampak vzgaja tudi človekove vrednote, kot so prijateljstvo, sočutje, sodelovanje, občutek pripadnosti in duhovnost. Razumevanje duhovnosti krepi človekove vrednote, kot so ljubezen, skrb za druge, delitev z drugimi in sprejemanje drugih. Človek s pravo izobrazbo je prijazen, sočuten in sposoben nesebičnega delovanja.

Popolna izobrazba je tista, ki daje posamezniku moč, da je kot prebivalec sveta sposoben zgraditi močnejšo lokalno skupnost in ustvariti varnejši in srečnejši svet.

Te sanje je možno doseči, ko se dvignemo nad našo omejeno dojemanje, kot je moja država, moja religija, moji ljudje, in objamemo širšo perspektivo mojega planeta.

Sri Sri Ravi Shankar, The Province, 7. julij 7, 2010

Članek je bil objavljen v časniku The Province

No related posts.

V starodavnem tekstu je zapisano »Bog je gozd. Spoštuj gozd!«. Toda, zakaj bi bil Bog gozd?«

V gozdu je vse na svojem mestu, od najmogočnejše živali, do najbolj neškodljivega hroščka. Vsak živi v sožitju in harmoniji z ostalimi. Življenje v gozdu izraža obilje. Nihče od gozdnih prebivalcev ne jemlje več kot potrebuje. Vsak se zaveda, da je vsega dovolj za vse.

Kljub temu, da gozdovi nudijo dom raznolikim vrstam, so urejeni. Redkokdaj vidimo nered v gozdu. Bog je predvidel naravne »čistilne agente«. Kar je odpadek za eno vrsto, je lahko uporabno ali življenjsko pomembno za drugo vrsto. Celoten življenjski krog je otipljiv v vsem svojem sijaju. Da bi preživeli v gozdu, morate biti v sozvočju z naravnimi ritmi, ki vključujejo vse.

Gozdovi prispevajo k blagostanju celega planeta, s proizvodnjo kisika, ki ustvarja življenje, prav tako pa nudi bivališče različnim življenjskim združbam. Gozd je bogat vir zdravilnih zelišč in mikroorganizmov in o njih se imamo še veliko naučiti. Lahko smo pustili svoj odtis na luni, vendar pa nismo še popolnoma odkrili potenciala naravnega sistema gozda.

Čeprav gozda še ne poznamo v popolnosti, smo dovolili (spustili s povodca) njegovo objestno uničevanje le zato, da bi zadostili svojemu pohlepu. Deževni pragozd je v preteklosti pokrival več kot štirinajst odstotkov Zemljine površine, zdaj pa pokriva le še šest odstotkov. Če nadaljujemo z izsekavanjem gozda v takem ritmu, lahko pride do tega, da v štiridesetih letih uničimo te božanske ohranjevalce življenja.

Po navedbah strokovnjakov izgubimo vsako sekundo 0,4 hektarja  deževnega pragozda. Vsak dan izgubimo 137 vrst rastlin, živali in mikroorganizmov. Več kot polovica življenjskih vrst našega planeta (živali, rastline in mikroorganizmi) lahko izumre, če se uničevanje gozdov nadaljuje z nezmanjšanim ritmom.

Starodavni teksti so povzdigovali gozdove kot izboljševalce življenja; verjeli so, da so bili blagoslovljeni z božanskim duhom, in zato so veljali za svete. Sveti gozdni gaji so bili spoštovani kot značilni ekosistemi, ki so ustvarjali bogato biodiverziteto (biotsko raznolikost). Objekt čaščenja  je svet in nerazumljivo je, da uničujemo nekaj, kar nam je blizu in kar je sveto. Ali objektov čaščenja ne čuvamo kot zaklad?

Vedska modrost razlaga, da bi bilo potrebno ohraniti naravne darove. Mogoče so bili obredi, povezani z ohranitvijo teh darov oblikovani zato, da bi zagotovili, da se jih ne oskruni. Razumeti moramo pomembnost teh ohranjevalnih ritualov in jih spoštovati v kontekstu. Zeleno (ekološko usmerjeno, op.p.) življenje je predstavljalo način priznavanja božanske narave gozdov. Za starodavne ljudi je bilo pomembno, da se spoštuje medsebojno povezano naravo življenja.

V plemenskih kulturah so ljudje pred sečnjo drevesa le-tega prosili za dovoljenje, obenem pa obljubili, da bodo v za kompenzacijo zasadili pet drugih dreves. Danes veljajo ti običaji za nepomembne!

Drevesa simbolizirajo duh služenja, ker služijo, tako živa, kot mrtva. Vzdržujejo ekološko ravnovesje, ko stojijo pokončno, po smrti pa varujejo in služijo kot les. Nekaj moramo vrniti v enakem altruističnem duhu.

Pogledati moramo na odločitve o načinu življenja, ki jih sprejemamo vsak dan. Pri odločitvah, ki jih sprejemamo, bi morali pomisliti na ohranjanje narave ter obnoviti in varovati naravne darove. Naj bodo naše misli bolj zelene (ekološke) in naj se spomnimo besed Mahatme K. Ghandija, ki je rekel; »Zemlja proizvaja dovolj dobrin, da zadovolji vsem človekovim potrebam, vendar pa ne dovolj, da bi zadostila vsemu njegovemu pohlepu!« S tem, ko jemljemo več, kot potrebujemo, sejemo semena samouničenja. Če nadaljujemo na ta način, bomo izpostavili naša in življenja drugih življenjskih združb nepotrebnemu trpljenju in mogoče celo pospešili proces izumrtja vseh skupaj!

Khurshed Batliwala, 28.6.2010

Avtor je ustanovitelj in direktor The World Alliance for Youth Empowerment (WAYE).

Članek je bil objavljen v The Times of India



No related posts.

Svami Yogananda je star 101 leto, pa je še vedno gibčen kot otrok. »Joga guru« lahko zvije svoje telo v najbolj nemogoče položaje. Novinarka Bilda ga je obiskala in skupaj z njim trenirala.

Dati noge pod rokami za hrbet in jih prekrižati za glavo. Malenkost za svamija Yoganando. Za reporterko Bilda, Elviro Josipovič (28) pa je bil to že večji problem. »Joga ni šport, joga je življenjski stil.« je rekel svami Jogananda. Indijec dela jogo že 84 let. To ga ohranja zdravega. Njegovo telo je vitko (tehta samo 40 kg), vendar utrjeno. Pri več kot sto letih ni kratkoviden in nima zobne proteze. Njegova skrivnost: »Vstajam ob 2h in delam ves dan jogo. Ne uživam sladkorja in ne soli. Prehranjujem se samo s sadjem in zelenjavo.«

Če pogledamo majhnega Indijca in vidimo njegovo telo zvito in zavozlano, pa vendar sproščeno, je videti joga kot skrivnost večne mladosti. S sedemnajstimi leti se je Yogananda v Himalaji pričel učiti jogo. Ker so določene vaje takrat poznali samo menihi, se je odpravil v Tibet, da bi izpopolnil svoje znanje. Danes je najstarejši (znani) mojster joge na svetu.

Okroglih petnajst let že potuje po svetu in poučuje svojo umetnost joge. Do 24. julija je bil v joga centru Art of living v Hamburgu.

Članek je izšel v reviji Bild.

Related posts:

1. Najlažja joga na svetu
2. Joga, pranajame in meditacija pozdravijo vse
3. 7. Mednarodni forum Etika v poslovnem svetu

Vojna v Afganistanu divja brez prestanka. Neprenehno nasilje in konflikti so opustošili narod, njegove ljudi in gospodarstvo. V zadnjih devetih letih je bilo porabljenih na miljarde dolarjev, vojaški poveljniki pa so prihajali in odhajali. Kot mnoge sosedne države na Bližnjem Vzhodu, se tudi Afganistan spopada s terorizmom, fundamentalizmom in fanatizmom. Zakaj je v Afganistanu toliko nasilja in ekstremizma? Zakaj lahko Muslimani v Indiji, Indoneziji in v Maleziji živijo s svojimi sosedi v miru? Odgovor utegnemo najti v nepopolnem razumevanju afganistanske zgodovine in kulture.

Kip Bude iz tretjega stoletja v Afganistanu.

Afganistan je bil dolgo križišče številnih kulturnih in duhovnih tradicij. Zaradi strateške pozicije med Bližnjim in Daljnim Vzhodom je bil tisočletja pomembna trgovska pot in kraj, kjer so se srečevale različne kulture. V preteklosti je bil Afganistan dom zoroastrijcev, hindujcev, budistov kot tudi dom muslimanskih skupnosti. Vse te tradicije so živele v harmoniji – dežela je uspevala tako intelektualno kot materialno zaradi svoje odprtosti za različe ideje – vse do 20. stoletja. Na žalost so bili Afganistanci v prejšnjem stoletju spodbujeni ali kako drugače prisiljen odreči se in ne spoštovati dediščine svojih prednikov, ki je zagovarjala vrednote nenasilja in strpnosti. Dejstvo, da se je Afganistan odrekel tej tradiciji, je vodilo v vzpon fanatizma in fundamentalizma, ki sta radikalno vplivala na celotno generacijo.

Mnogi ljudje se ne zavedajo, da ima starodavna zoroastrska tradicija svoje korenine v Afganistanu. Budizem je vstopil v Afganistan v zelo zgodnjem obdobju in skozi stoletja so različni vladarji, budistični in nebudistični, podpirali zelo razširjeno gradnjo budističnih samostanov. Afganistan je bil nekoč središče vedske kulture. Pravzaprav sama beseda Afganistan izhaja iz sanskrtskih korenin “ahi”, “gana”, in “sthan”, ki pomeni deželo prebujenih ljudi. Številni ugledni hindujski učitelji in budistični menihi so živeli v Afganistanu in tam ustanovili znane univerze ter šole joge in meditacije. V Afganistanu je vladala bogata tadicija meditacije, duhovnosti, glasbe, plesa in arhitekture, ki pa je bila sistematično zatirana in v zadnjem času nadomeščena z agresivno in ekstremistično različico islama.

Ko se začne v kulturi ponos povezovati z agresivnostjo, lahko vodi mladino v vero, da je njihova pot edina prava pot, in da imajo pravico uničiti vse, za kar verjamejo, da je krivoversko in usmerjeno proti božji volji. Če se nekdo najprej poistoveti s pripadnostjo religiji, kulturi ali narodnosti, lahko ostane uklenjen v tem prepričanju, se bori in umre za to – in ostali bodo umrli z njim.

Nasilje pride pogosto s hrupom. Nenasilje se zgodi v tišini. Nasilni ljudje ustvarjajo veliko hrupa; s tem naredijo nasilje prepoznavno. Ljudje, ki so nenasilni, so tihi. Vendar pa, prišel je čas, ko morajo tihi ljudje postati glasni, da bodo utišali nasilje. Sporočilo nenasilja mora priti glasno in jasno, da ga bodo ljudje slišali že v mladih letih. Način, kako se v Afganistanu in drugje znebiti fanatizma, je izobraževanje mladih, ki povdarja nenasilje in je hkrati široko zasnovano na večkulturni in večverski ravni, tako da odraščajoči otroci ne mislijo, da je resnica zajeta le v Svetem pismu ali Koranu. Verski in predvsem duhovni voditelji morajo imeti širše razumevanje kultur in religij. Otroke moramo naučiti, da sprejmejo nenasilje in cenijo človeško življenje bolj kot katerokoli religijo ali kulturo.

Ko se naučimo na ta način razširiti našo vizijo in poglobiti naše korenine, ljudje ne bodo zapadli ozki in togi ideji o božji volji; ne bodo je branili na agresiven in nasilen način. Ljudi v Afganistanu bi morali spodbuditi k učenju njihove lastne zgodovine in jim pokazati vrednost te širše perspektive. Afganistan je stoletja uspeval kot središče učenja, trgovine in kulture. Da bi Afganistan lahko preživel v sedanjosti kot narod in država ter prosperiral v prihodnosti, je potrebno njihovim otrokom pokazati bogastvo zgodovine njihovih prednikov in jih naučiti spoštovati raznolikost njihove kulture.

Le tedaj bo država, bo Afganistan Dežela prebujenih ljudi.

Sri Sri Ravi Shankar

Članek je bil objavljen v Huffington Postu.

Related posts:

1. Ena zavest deluje na različne načine skozi različne ljudi

Kako ohraniti pristnost?

Malo meditacije ob koncu tedna ne more škoditi. Navsezadnje gre za ravnotežje med delom in počitkom. V ponedeljek bo na delovnem mestu zopet vse po starem… Ljudi, ki se ukvarjajo z duhovnostjo, v vsakdanjem življenju pogosto le s težavo ločimo od ostalih. Kako bi lahko duhovnost bolje integrirali v vsakdanje življenje? Ali je to sploh mogoče? Je v poklicnem življenju to sploh zaželeno? Lahko uveljavljamo duhovne vrednote, ne da bi pri tem popuščali drugim? Kako se obnese duhovnost v partnerskih odnosih? Indijski učitelj Sri Sri Ravi Shankar ima odgovore.

Sri Sri Ravi Shankar

Ko smo ga vprašali o duhovnosti v poklicnem življenju, je Sri Sri Ravi Shankar odgovoril:
»Poslovnež lahko laže toliko, kot je v jedi potrebno soli. Če laže preveč, bo kasneje v enaki meri trpel. Lahko npr. reče, da je njegov izdelek najboljši na svetu, čeprav se zaveda, da to ne drži. Do tod je še vse v redu. Prav iz tega razloga so naši predniki v Indiji šteli poslovneže v tretjo kategorijo. Svetniki nimajo pravice lagati, kralj oz. vlada pa imajo do tega določeno pravico, enako velja za poslovneže.«

No, dobro. Toda kako sploh deluje kariera? Sri Sri Ravi Shankar priporoča:
»Poiščite si poklic, ki je dobro plačan. Ne verjemite, da vas bo kariera zadovoljila. Če želite biti zadovoljni, morate storiti nekaj za druge. Ko gre za zaslužek, ustvarjajte kariero. Ko pa boste delali sevo (nesebično služenje, delo za druge), vam ne bo nič manjkalo. Karkoli boste potrebovali, bo prišlo k vam ob pravem času.«

Pogosto vas ljudje sprašujejo, kaj je pomembnejše, družina ali kariera? Odgovoril je:
»Oboje, kajti kariera ni namenjena sama sebi. Brez družine nima kariera niti smisla, niti veselja, in brez kariere ne morete vzdrževati družine.«

Partnerstvo in duhovnost
Toda preden si ustvarimo družino, moramo izbrati partnerja. Mnogi ljudje imajo težave pri iskanju življenjskega sopotnika. Prav zato Sri Sri Ravi Shankarja na njegovih predavanjih pogosto sprašujejo, na kakšne lastnosti bi morali biti najbolj pozorni pri iskanju partnerja. Njegov odgovor:
»No, jaz pri tem nimam nobenih izkušenj. Vprašajte koga, ki se na to spozna! Ali veste, zakaj pravijo, da se zakon sklene v nebesih? Ker je izbira že določena. Sprejmite to in živite naprej! Nimam izbire. Delajte naprej s tem, kar je. Najboljše je, če ne gledate na drugo stran. Osredotočite se na pozitivno! Če se v odnosu oba partnerja skoncentrirata na duhovnost, se bosta razvijala skupaj kot dve vzporednici v neskončnost, nikoli ne bosta trčila drug v drugega. V trenutku pa, ko bosta svojo pozornost usmerila drug na drugega, bosta trčila. Zato je zelo pomembno, da sta oba partnerja na duhovni poti.«

Eno od pogostih vprašanj je tudi ali partnerstvo spodbuja duhovno rast ali pa jo zavira. Med božičnimi prazniki je Sri Sri Ravi Shankar v evropskem centru »Umetnosti življenja« v Schwarzwaldu na to vprašanje odgovoril:
»Oboje je mogoče. Če je tudi vaš partner na tej poti in vas razume, vaju to lahko skupaj vodi naprej. Če eden od vaju dvomi, mu lahko drugi pomaga naprej. Če eden od vaju, ne želi delati programa, ga lahko drugi prepriča in opogumi, da vztraja. Drug drugega spodbujata na duhovni poti, to pomaga. Videl sem že veliko parov, pri katerih je eden pripeljal drugega nazaj potem, ko je ta skrenil s poti. V tem primeru gre zahvala partnerju, da nadaljuješ po poti modrosti, po duhovni poti. Kadar pa gresta partnerja vsak v drugo smer in eden od njiju ni zares na duhovni poti, lahko to za drugega predstavlja precejšnjo oviro. Lahko je tako, vendar ni nujno.«

Meditacija, dih in molitev
Meditacija igra pomembno vlogo. Brez nje si je duhovni vsakdan težko predstavljati. Obstajajo različne vrste meditacije. Pri tem je edino pomembno, da človeku umetnost meditacije resnično ustreza. Meditacija je eden od 4 virov energije, ostali trije so spanje, hrana in dih. V gibanju Umetnost življenja (The Art of Living), ki ga je ustanovil Sri Sri Ravi Shankar, učimo posebno dihalno tehniko Sudarshan Kriyo. Dih ima določen ritem, tudi misli in čustva imajo svoj ritem. V določenem času imamo podobne občutke, enako veselje, enake odnose, depresijo, frustracijo – prehajamo skozi čustvene cikle. Neravnovesje v teh ritmih je vzrok vseh motenj in nemira. S pomočjo Sudarshan Kriye lahko to premagamo. S posebnim določenim ritmom očistimo celotno telo in občutimo, kako sta iz vsake celice izginila stres in napetost. Um postane zelo jasen in meditacija globlja. Sudarshan Kriya je zelo učinkovita tehnika, ki jo lahko prakticiramo skupaj z drugimi tehnikami in meditacijo. Odpre nam srce in nas osvobodi obremenjujočih čustev. Ta dinamični proces vodi pooblaščeni učitelj in ga uči skupaj z drugimi dihalnimi tehnikami, vodenimi meditacijami, jogo in praktičnimi življenjskimi modrostmi. Vse vsebine nam koristijo tudi v vsakdanjem življenju in ne le pri meditaciji.

Eden od zanimivih aspektov meditacije je tudi razlika med meditacijo in molitvijo:
»Moliti pomeni prositi, meditirati pomeni poslušati. Kadar molimo, govorimo: »Daj mi to, pošlji mi ono!« Dajemo navodila in postavljamo zahteve. V meditaciji pa rečemo: »Pripravljen sem poslušati. Kaj mi želiš povedati?« Meditirati pomeni prisluhniti bogu, moliti pomeni prositi ga.« Tako je pojasnil Sri Sri Ravi Shankar
K temu spada seveda tudi zaupanje. Na duhovni poti šteje samo zaupanje, dvom ne vodi nikamor. Nadvse pomembno je, da razumemo lastne dvome, kajti dvomimo vedno v pozitivno, nikoli v negativno. Dvomimo ali je nekdo iskren do nas, nikoli pa ne dvomimo, ali je nekdo lagal. V odnosu do drugih je pomembno iskreno spodbujati pozitivno. Le tako se lahko razcvetijo pozitivne lastnosti. Odgovorni smo za dobro soljudi in naše bližnje okolice. Na ta način lahko sprožimo verižno reakcijo. Morda ne bo trajala večno, toda v nekem trenutku bo dosegla kritično maso in vse se bo odvijalo kar samo od sebe. Naša prava narava sta vendar ljubezen in mir.

Članek je bil objavljen v nemški reviji Prisma 34, 2010

avtorici teksta: Birgit Addou & Regina Bönsel

Related posts:

1. Na duhovni poti ni prostora za samopomilovanje in samoobtoževanje
2. Tehnologija je svet spremenila v vas, duhovnost bo iz njega napravila družino
3. Vsak človek, ki ga srečaš, je tvoje zrcalo

Kaj razdvaja vere in kaj jih povezuje?

»Življenje je sveto.« Tako je poudaril svoje sporočilo o človekovih vrednotah duhovni učitelj Sri Sri Ravi Shankar. V začetku decembra 2009 se je zbralo okrog deset tisoč predstavnikov različnih religij na parlamentu v Melbournu, da bi skupaj opozorili na to, kar povezuje verne vseh religij, kljub njihovi navidezni raznolikosti. Tja je bil kot svetovalec povabljen tudi Sri Sri Ravi Shankar.

Sri Sri Ravi Shankar

Vera ima tri aspekte; vrednote, rituale in simbole. Moralne in duhovne vrednote so v vseh tradicijah enake. Simboli in praksa, rituali in običaji, ki določajo način življenja znotraj religije, so tisti, ki se razlikujejo od ene tradicije do druge in dajejo vsaki izmed njih poseben čar. Simboli in rituali so kot lupina, duhovne vrednote in resnica, da smo del božanskega, pa je sadež, ki se skriva v njej. Mnogo ljudi vseh tradicij, je zavrglo sadež in se oklepa lupine.

Že v starih časih so ljudje razlikovali med vrednotami, rituali in simboli. Tako se sanskrtski pojem smriti nanaša na rituale, ki so časovno in prostorsko omejeni. Pojem shruti pa se nasprotno nanaša na vrednote, ki so večne. V pravilnem redu so časovno omejene stvari drugotnega pomena, v nasprotju z brezčasnimi in večnimi. Če človek postavlja verske koncepte pred človeške vrednote, nastane kaos. Ta obrat lahko opazimo v vseh tradicijah. Ljudje se oklepajo simbolov in ritualov, ki jim dajejo individualno identiteto in jih postavljajo pred vrednote. Tako se razvije fanatizem, kajti razlike je treba braniti. To lahko vidimo pri vojnah, ki se v imenu vere, odvijajo po vsem svetu. Če bi se lahko osredotočili na vrednote, na resnico, ki je večja od kateregakoli simbola, bi lahko razrešili večino konfliktov po svetu.

Ego- identifikacija s svojo tradicijo blokira spoštovanje drugih tradicij

Simboli so relativni

Simboli se med religijami razlikujejo, ker so odvisni od relativnih dejavnikov kraja, okolja in časa. Tako so ljudje, ki so živeli v puščavskem okolju, za svojo zastavo (islamsko) izbrali polmesec in zvezdo, saj jim je noč prinesla prijetno olajšanje po vročem dnevu. Po drugi strani pa so na Japonskem in v Tibetu za svoj verski simbol izbrali sonce, ki je prineslo prijetno toploto. Simboli so relativni, vendar bi nas morali voditi naprej, k bistvu vere. Iskati moramo globlje vrednote, ne smemo se oklepati zunanjih razlik. Tudi običaji so časovno omejeni – način oblačenja, imena, hrana, število žena, načini kaznovanja. V vseh tradicijah lahko najdemo običaje, ki so bili nekoč potrebni, danes pa več ne služijo svojemu namenu.

Verski fanatizem

Fanatizem se pojavi, ko se religiozni koncepti postavljajo pred človekove vrednote. Ko se človek obrne k vrednotam, vidi, da se lahko izognili velikemu delu težav, ki so se pojavile zaradi vere. Identifikacija z vrednotami ne zahteva vpletenosti krivde in strahu. V zgodovini vseh religij lahko najdemo krivdo in strah kot mehanizme nadzora, toda danes takšne kazni niso potrebne. Danes moramo negovati ljubezen in razumevanje. Večne vrednote so: globoka skrb za vse živo, odgovornost do planeta, nenasilje,sočutje in ljubezen, prijateljstvo, sodelovanje, velikodušnost, darežljivost, trdnost, iskrenost, pravičnost, zmernost, služiti bližnjemu, angažiranost in odgovornost, mir, zadovoljstvo, navdušenje. Te vrednote so podlaga za socialni red, pravičnost in napredek. Človeške vrednote so socialne in etične norme, ki so skupne vsem kulturam in družbam, kot tudi veram. Predstavljajo povezavo med socialnim napredkom in duhovno rastjo.

V ozadju verskega fanatizma, ki se širi v svetu, leži pomanjkanje razumevanja za druge religije. Obširnejši študij različnih religij bi spodbudil širši pogled in spoznanje, da je ena višja in skrbna inteligenca, ki se izraža skozi različne ljudi v različnih časovnih obdobjih in na različne načine. Fanatizem se pojavlja pri ljudeh, ki se čutijo negotovi. Ta širši pogled posreduje občutek pripadnosti, ki človeku še vedno dopušča zakoreninjenost v svoji tradiciji.

Ego – identifikacija blokira

Kadar vidimo konflikt med našo lastno religijo in neko drugo, lahko pride do tega, da se oklepamo napačnih stvari. Če npr. rečem, »Buda je velik« in tega ne rečem zato, ker je Buda velik, ampak zato, ker sem budist, ker imam osebno ego-identifikacijo z veličino Bude, potem pride do konflikta. Ego-identifikacija z lastno tradicijo predstavlja blokado za cenjenje drugih tradicij. Vodi v razmišljanje: »Moj Bog je boljši od tvojega!« Ljudje imajo močno potrebo po identifikaciji, potreba po tem, da »sem nekdo«, je del naše človeške narave. Za ohranitev svoje identifikacije so pripravljeni tudi ubijati. Takšen primer so tolpe med mladimi v ZDA. Moramo se zavedati, da naša najvišja identiteta ni identiteta verske pripadnosti ali narodnosti ali spola, niti kulture ali članstva v katerikoli skupini. V prvi vrsti smo del božanskega in šele v drugi vrsti smo pripadniki človeške družine. Ta identifikacija lahko prihodnje rodove osvobodi fanatizma.

Problematično tolmačenje spisov

V vsaki tradiciji obstajajo zapisi. Kadar jih narobe ali ozko tolmačimo, lahko pride do nesporazumov in problemov. V Janezovem evangeliju govori Jezus: »Jaz sem pot, resnica in življenje; nihče ne bo prišel k očetu drugače, kakor preko mene!« (Jan. 14.6) To izjavo mnogi kristjani razumejo tako, da človek ne more priti v nebeško kraljestvo, če ne verjame v Jezusa. Toda tudi Krišna in Buda, sta dajala podobne izjave: »Pridite k meni in samo k meni! Jaz sem edina pot!« Kako pa lahko razumemo očitno nasprotujoče si dejstvo, da je vsak izmed ustanoviteljev treh velikih tradicij trdil, da je edina pot? Napraviti moramo korak nazaj in pogledati to izjavo z drugega zornega kota. Obstaja en vsemogočni Bog, ki ni omejen z načinom, po katerem se njegova resnica izraža skozi čas. Zavest, ki je ustvarila svet, odraža veliko inteligenco in skrb za svet. Prinaša vse, kar je potrebno točno ob pravem času. Ali lahko rečemo, da Bog ni bil vedno prisoten za vse ljudi? Ali lahko na ta način omejimo božjo sočutje?

Drugi način na katerega lahko razumemo to izjavo (jaz sem pot) je naslednji: Jezus, Krišna in Buda so govorili, da abstraktnega ne moremo doseči neposredno, temveč preko posrednika. Učitelj, razsvetljeni, pride, da postavi most zate, po katerem se lahko pomikaš od tega kar vidiš, k tistemu, kar je nevidno in nepoznano, od minljivega in nestabilnega, k temu, kar se ne spreminja.

Osredotočanje na žive

Obstaja večni in vsemogočni Bog, ki ni omejen na način, na katerega se izraža njegova resnica. Reči »Jaz sem pot«, je lahko tudi sredstvo, kako usmeriti pozornost. V vsaki religiji obstajajo besede, s katerimi se lahko to doseže. Jezus je govoril: »Vsi, ki so bili tu pred menoj, so tatovi in morilci.« S tem je mislil; »Vi mislite na preroke, ki so bili tu pred menoj, in pozabljate na to, kar stoji pred vami. Ti preroki, kradejo vaš um in pozornost. Toda sedaj sem tukaj jaz. Pridite k meni, samo k meni! Ne glejte drugam!« Tudi Krišna se je podobno izrazil: »Glejte samo sem! Jaz sem edini!« In Buda je govoril: »Jaz sem preteklost, sedanjost in prihodnost. Vračam se znova in znova.« Večni božji sin je prišel več kot enkrat. Velikokrat se je inkarniral. Pojavlja se v vseh časih v obliki velikodušnih gurujev in prinaša znanje. »Jaz sem edina pot!« pomeni, da prihaja učitelj, ki postavi most zate, da lahko greš od znanega k neznanemu. Poslušamo, da moramo biti strpni do drugih religij, jaz pa pravim, da ne smemo biti strpni. Strpnost pomeni, da prenašamo nekaj, česar ne maramo. Spoštovanje je primernejša beseda. Spoštovanje je kvaliteta božanske zavesti. Kadar te nekdo spoštuje, to govori o njegovi velikodušnosti, ne pa o tvojih odlikah. Tvoja vrednost se kaže v tem, koliko spoštuješ druge.

Vsi smo del božanskega

knjiga The Guru of Joy - za nakup knjige pišite na info@artofliving.si

Ko najdemo podobnosti v vseh religijah, pride tudi spoštovanje. Potem lahko mirno živimo drug z drugim in oblikujemo harmonično okolje. Vsaka velika tradicija je prispevala nekaj modrosti. Krščansko sporočilo o ljubezni in pomoči bližnjemu je enkratno. Sporočilo meditacije in teorija pozornosti v budizmu je neizmerno globoka. Modrost o vesolju, o sebstvu in o življenju v vedski tradiciji je edinstvena. Teorija karme v tradiciji džainizma je brez primerjave. Ni nujno, da postavljamo eno tradicijo pred drugo. Vse religije pripadajo vsem ljudem tega sveta. Božansko nam je v različnih časih na različnih koncih sveta poslalo znanje. Vsak od nas je del božanskega in ima pravico do tega, kar nam je le-to podarilo. Vsaka velika tradicija je prispevala k znanju. Berite svete spise vseh tradicij in si jih oglejte z novega zornega kota. Vsi vodijo k temeljnim človekovim vrednotam, kot so: ljubezen, sočutje in radost. Nobene religije ne boste našli, ki ne bi vodila k resnici, miru, služenju, sočutju in k skrbi za življenje

Članek iz revije Visonen 01/2010

Odlomek iz knjige Guru of Joy, Francois Gautier

No related posts.

Prebivalci severnega Miamija so se zatekli k meditaciji, da bi premagali vznemirjenje in izgubo na Haitiju.

Udeleženci so zadržali dih, malo kasneje je skozi prostor  zašumel skupinski izdih.

Za Davinx Diclona je bilo to prvo olajšanje, odkar je slišal novico, da je njegovo  domovino -Haiti prizadel potres. Deželo je spremenil v prah, za seboj pa na ulicah pustil ranjene in mrtve. Med njimi je tudi njegov 14-letni brat, ki je izgubil življenje, ko se je porušil njihov dom.

»Počutil sem se, kot bi bila na mojih ramenih teža vsega sveta. Zdaj je breme nekoliko lažje.«

Namen 3-dnevne delavnice »Voda, dih, zvok«, ki jo vodi dr. Rose Marie Toussaint, je, da s celovitim pristopom odpravi stres in travmo, ki ju je pri ljudeh povzročila tragedija na Haitiju.

»Zaprite oči. Vdihnite. Zadržite dih. Izdihnite… Najdite boljši kraj za obvladovanje svojih čustev.«  Dr. Toussaint je delala kot kirurginja na transplantacijah, preden je postala prostovoljka fundacije The Art of Living (Umetnost življenja).

Fundacija je globalni projekt, ki prinaša meditativne tehnike na področja, ki so jih prizadele naravne nesreče in vojne.

Zdravnica, rojena v Haitiju, sedaj živi v Miamiju. Tudi ona ima družino v Port-au-Princu. »To je boleče za vse. V novicah smo videli trpljenje ljudi, za mnoge od nas je to osebna izkušnja,« pripoveduje Toussaintova.

V severnem Miamiju se je 25. januarja zbralo šest ljudi. Sedijo v krogu in skozi serijo tehnik raziskujejo svoj dih, da bi našli »miren kraj«.

Za Reneja Desrameauxa je bila tišina prijetno zatočišče pred nenehnim poročanjem radia in televizije o tisočih mrtvih v njegovi domovini.

»Človek sem. Če ves dan poslušaš o nečem slabem, se tako tudi počutiš. Vsaka smrt se te dotakne.«

Dopoldne tega dne je župan Andre Pierre na tiskovni konferenci objavil, da bo mesto nadaljevalo s svetovanjem in pomočjo pri premagovanju žalosti in stresa, in sicer kot del iniciative za pomoč Haitijcem v mestu in tujini.

Toussaintova pripoveduje, da je pozitivni učinek podobnih delavnic za obvladovanje žalosti  ta, da olajšajo tesnobo in izboljšajo vsesplošno zdravje ter prizadetim ponujajo bolj zdravo alternativo.

»Mnogokrat potlačimo svoja čustva, saj ne znamo drugače. Vse to se nabira kot stres. Študije pa kažejo, da stres lahko povzroči celo vrsto bolezni.«

Medtem ko sedijo s prekrižanimi nogami in zaprtih oči, Toussaintova predstavlja novo vajo.

»Zavedaj se svojih čustev,« daje navodila med daljšimi intervali tišine. »Prijetna ali neprijetna čustva, sprejmi jih. Vdih … Zadrži … Izdih.«

Objavljeno v The Miami Herald, 29. 1. 2010

No related posts.