V oktobru 2010 sem se  v mednarodnem ašramu Art of Living v Bangaloreju udeležil veličastnega festivala Navaratri. Beseda Navaratri pomeni devet noči. Devet mesecev v maternici je kot devet dolgih noči, da se duše rodijo v človeškem telesu. Noč nam omogoči počitek in da novih moči. Sri Sri Ravi Shankar pravi, da obstaja 64 impulzov Božanske matere, ki uravnavajo stvarstvo in so odgovorni za obnovo duhovnih in zemeljskih koristi. So enostavno del prebujene zavesti in Navaratri je priložnost, da te impulze spodbudimo in praznujemo najgloblje bistvo našega življenja.  Z izvajanjem obredov jagje (yagye) se te prefinjene energije  manifestirajo in celemu svetu prinašajo čistost, blagostanje, mir in harmonijo.

Praznovanje Navaratri poteka devet dni, deseti dan pa je Dan zmage. Tudi letos je bilo praznovanje rekordno, na glavni dan je bilo v ašramu 50.000 ljudi, od tega nas je bilo več kot 1000 mednarodnih udeležencev. Prišlo jih še več, a je prostorska stiska žal naredila svoje. Art of Living Navaratri jagje (yagye) so sicer potekale v 38 mestih po svetu.

Podobno kot bolj znane pudže (puja), so tudi jagje (yagya) hindujski obredi darovanja in čaščenja, samo da so mnogo zahtevnejše in je za njihovo izvedbo potrebno več izvajalcev in znanja, darovanja je več, pogosto gori več ognjev, trajajo od tri do pet ur.  Po drugi strani pa nam, udeležencem praznovanja, ni bilo potrebno narediti čisto nič. Lahko smo zgolj uživali v mantrah, glasbi, spektaklu, ter izjemno močnih pozitivnih energijah. Sam sem najbolj užival v mantrah, vibracijah, ki vsebujejo skrite, prefinjene, a zelo dobrodejne moči.

V tem obdobju je v ašramu potekalo veliko tečajev, vključno z nadaljevalnim AOL tečajev, tečaji Umetnost meditacije (Sahaj Samadhi), Umetnost joge (Sri Sri Yoga) in tako dalje, pa tudi nekateri novi tečaji Art of Livinga, kot je tečaj Natya Yoga, ki združuje umetnost plesa in jogo. Ponovno je bilo na tečajih rekordno število udeležencev, samo na Guru Pudži (Guru Puja) nas je bilo 1000, podobno je bilo tudi število udeležencev nadaljevanega tečaja Navaratri.  Kljub temu ni bilo kake večje gneče. Bil sem zelo prijetno presenečen, kako dobro je bilo vse organizirano, od prvovrstnega ozvočenja, velikih zaslonov, do bivanja in hrane. Če kaj, potem lahko rečem, da se v Art of Livingu hitro učijo. Kljub temu, da je bilo v ašramu potrebno nahraniti 50.0000 ljudi, nihče na kosilo ni čakal več kot 15 minut. Samo na glavni dan smo udeleženci porabili 500 kg soli, ter uživali v 16 različnih jedeh. Mednarodni gostje smo bili deležni še dodatnih privilegijev.

Navadno po tečaju udeleženci lahko podelimo svoje izkušnje in med številnimi vtisi z nadaljevalnega tečaja Art of Living (Umetnost tišine)  je bila zame najbolj pretresljiva zgodba učiteljice Art of Livinga Sanje iz Hrvaške. Upam, da se bom dovolj dobro spomnil njenih besed.

Pred približno letom in pol je med izvajanjem Art of Living tečajev v Bolgariji doživela hudo prometno nesrečo. Komaj so ji rešili življenje in prepričana je bila, tako kot tudi vsi zdravniki, da bo večno obsojena na invalidski voziček. Slišal sem za njeno nesrečo, zato sem bil toliko bolj presenečen, ko sem videl, da se je skoraj brez težav in brez pomoči sprehodila do odra. Povedala nam je, da je utrpela hude poškodbe. Operirali so jo, na osnovi vez in poznanstev, v operacijskem centru NATA v Bolgariji. Sledilo je okrevanje in v njenem okrevanju so aktivno sodelovali ljudje iz vsaj petih držav. V dolgih mesecih okrevanja je bil vedno kdo iz Art of Livinga v njeni bolniški sobi, včasih tudi po 20 ljudi. Tudi Guruji je večkrat osebno govoril z njo. Rekel ji je, naj izvede tri tedensko kuro celodnevnih ajurvedskih masaž v Švici. To je zelo drago in si tega ni mogla privoščiti. Zato je še posebej izpostavila prispevek slovenskih učiteljev Art of Living Boštjana in Jane Podgornik iz Tolmina, oziroma njenih prijateljev iz zgornje Primorske. Jana, ki je tudi izkušena maserka, ter Boštjan sta jo tri tedne gostila in ji nudila celodnevne masaže, in po tem je shodila. In vse to brezplačno. Kasneje mi je tudi omenila, da sta se v bolnišnici v Zagrebu oglasila tudi Andrej in Maja Trampuž in ji nudila energetske tretmane ter kako hvaležna je vsem, ki so ji pomagali v novo življenje. Zdravniki so njen primer označili za medicinski čudež.

Navaratri v letu 2011 bo potekal med 28. septembrom ter 6. oktobrom in vsakomur privoščim to izjemno, dobrodejno izkušnjo praznovanja, uživanja in učenja, v enem najlepših ašramov na svetu.

Related posts:

1. Vtisi udeležencev protistresnega tečaja Art of Living za zaposlene centrov za socialno delo Škofja loka in Kranj
2. Seminar umetnost joge, Kotor, Črna gora, avgust, 2010

Želim si, da bi bila še tam… Pod soncem, ob morju, na kamniti terasi, s katere se rasteza pogled povprek kotorskega zaliva in katere kamen je tako topel, da greje še dolgo v noč… Čeprav je oddih trajal dober teden dni, je bilo vseeno premalo. Jutranja joga, dopoldansko kopanje in odkrivanje lepot Črne gore, večerno vpijanje znanja Sri Sri Ravi Shankarja, kvalitetno druženje in skoraj da ne sveti spanec v samostanu dveh brezmadežnih angelov – nun.

Jutranja joga

Za seminar Umetnost joge (Sri Sri joga) v Črni gori avgusta letos sem se odločila zelo nenadno, kot se mi to ponavadi dogaja s seminarji Umetnosti življenja. Enostavno veš, da je to v tistem trenutku točno tisto, kar potrebuješ, in – greš.. Aleksandra – učiteljica Umetnosti življenja iz Srbije je bila na »dopustu« v Ljubljani, neko sredo je vodila satsang v Ljubljani, povedala, da se naslednji teden začne seminar Sri Sri joge v Črni gori in nas povabila. Še isti trenutek je padla odločitev: ali preživim naslednjih par tednov doma, v sparni Ljubljani ali pa odpotujem v Črno goro na seminar, na morje. Odločitev ni bila težka. Glede financ me je skrbelo, ker nisem ravno na zeleni veji, vendar pa so me izkušnje naučile, da se denar, ki ga nameniš za katerikoli seminar Umetnosti življenja, nikoli ne pozna v minusu. Nasprotno, ponavadi od nekod čudežno kapne ravno prava vsota denarja, če se le odločiš, da boš šel na seminar. Tudi tokrat je bilo tako. Denar je prišel, prevoz tudi: v obliki Jana in njegove rakete – Ford Fieste ST. In sem šla… V Kotor. V Črno goro. 6 ur vožnje do Splita, kjer z Janom prespiva v joga centru / plesnem studiu / bivalnem stanovanju. Isti večer po naključju pristaneva še na obalnem partiju in izživiva še zadnje težnje po žuriranju. Naslednji dan še 7 ur in Kotor je tu.

Kotorski zaliv

Kdor še ni bil v Kotorju, ne more poznati njegove posebne lepote. Zaliv se razteza pod skalnatim gorovjem, ki ti daje občutek neverjetne varnosti, zavetja, a hkrati se tam zbira čudovita, polna energija. Ljudje – domačini so neverjetno prijazni, ustrežljivi in vedno pripravljeni na dolg klepet. No, pa da se vrnem k našemu seminarju: naš dom je bil samostan dveh nun, starih 90 in 70 let. Veronika, mlajša nuna, krepka gospa, polna modrosti, pa tudi pohval in graj. Nad skupino 12 »jogistov« sprva nista bili ravno navdušeni, vendar pa sta kaj kmalu ugotovili, da smo zelo neškodljivi in torej primerni za bivanje v njihovem samostanu. Ker sama nisem katoliško verna, mi je bilo malo hecno spati med križi in ikonami, vendar sem to sprejela in se tako ali tako vseskozi zavedala dejstva, da verjamemo v isto vseobsegajočo energijo, pa če to kličeš Bog, Ljubezen, Eno, ali kakorkoli drugače.

Sestra Veronika

Naše jutro se je pričelo ob 5.30 z jutranjo higieno in nato z jogo ob 6.00 ob obali, na majhnem pomolčku, ob morju v bonaci, pod gorovjem, v vzhajajočem soncu… Si kdo morda kako drugače predstavlja Raj??? Vstajanje ni predstavljalo problema, saj te joga napolni veliko bolj kot spanec. Proti koncu seminarja smo (nekateri), na račun družabnega življenja, spali le po 3-4 ure, a smo vseeno prišli točno ob 6.00 na pomol, na jutranji program. Začutili smo namreč globino, ki ti jo da Sri Sri joga. Ne gre samo za fizične vaje – asane. To resnično deluje globlje. Če ti na začetku jutranjega programa um še tava levo, desno in intelekt še analizira in še posebej ego kriči: »Pa kaj za vraga ti je tega potrebno!!!…«, ti po pol ure že vse našteto miruje v ugodnem zadovoljstvu… Morda pretiravam, ampak občutek je zelo podoben tistemu, ko se doma udobno namestiš v udoben kavč in uživaš ob čokoladnem sladoledu… Samo, da tukaj delaš na sebi, se polniš, krepiš, umirjaš in odkrivaš samega sebe.

Učiteljica – Aleksandra je zgodba zase. Spoznala sem se že z veliko učitelji Umetnosti življena in vsak je poseben (v dobrem smislu). Vendar pa človeka kot je ona težko spoznaš na tem svetu, oz. ga sploh postaviš v ta svet. Dobra kot kruh je že stereotip in premalo za to, kar želim reči. Je poosebljenje ljubezni. Je tisto, za čemer stremim sama: bitje, ki živi Ljubezen. Ne govorim tukaj o emocijah, pač pa o tisti globoki Ljubezni, skoraj da ne materinski, predvsem pa brezdvomni, brezpogojni. Je bitje, ki ne vidi besed, ne vidi dejanj, vidi le Ljubezen, v vsem, v vsakomer. A je vseeno z nogami krepko na tleh. Med drugim je v času našega tečaja uspela navezati stik s predsednikom Črne gore – Milom Đukanovićem, da bi v Črni gori bolje razvili naše projekte. Vas zanima kako? Le na njej možen način.. Nek večer je šla na odprtje VIP marine v Tivatu (slabih 10km stran od Kotorja), kjer se je zbrala »vsa smetana« Črne gore. Predsedniku je v nekem trenutku pristopila, mu povedala za AOL in kaj so naši projekti in brez velikega moledovanja, ne le dobila njegov kontakt, pač pa celo njegov osebni mobilni telefon!!! Naj mi še kdo reče, da čudežev ni…

Pa da se zopet vrnem k našemu seminarju. Večeri so potekali skoraj da ne magično… Že prej omenjena terasa, s pogledom na cel kotorski zaliv, ob zahajajočem soncu, v toplini od sonca segretega kamna. Najprej nekaj asan, meditacija in znanje. Globoko znanje Sri Sri Ravi Shankarja. O življenju, ljubezni, enosti, osebni rasti in o vsem tistem, po čemer hrepeni naša duša. Lahko si mislite, da smo se kar topili od sladkobe… Vseskozi se ti poraja vprašanje: kaj sploh še več?? Zakaj hlastati po materialnem, ko pa že vse je?? In zakaj za vraga ne more tega videti ves svet?? In želja, da bi to pokazal celemu svetu, da bi cel svet lahko občutil sladkobo, ki ti jo lahko da le tvoja lastna duša…

Morda sploh ne potrebujem zaključka, a vendar. Ta kratek oddih me je napolnil in očistil zelo globoko. Vseskozi sem bila malo zmedena v dvomu, kaj za vraga počnem na tem seminarju..Vendar se je na koncu vse lepo skristaliziralo in dobilo svoj smisel. Prišla sem, da se naučim, kaj je to Ljubezen. Naučiti, da niso važna dejanja, ne besede, važno je le tisto kar je globoko, v srčiki, v bistvu. Tisto, kar je naša bit: Ljubezen.

Ne bi bila učitelj Art of Livinga, če ne bi že planirala seminarja naslednje leto: padla je odločitev – sankalpa: naslednje leto bomo zopet organizirali poletni seminar v Črni gori. Naslednje leto bo potekal v naravnem območju Ade Bojane. Ker je tam obilica vetra, bomo naše seminarje skombinirali s šolo surfanja. Jaz že komaj čakam – kaj pa ti ????

Vesna Klemenčič, učiteljica YES!+ tečajev Umetnosti življenja

No related posts.

Dragi moji!

Rada bi z vami podelila izkušnjo – vikend v Bad Antogastu s svamijem Yoganando!!!!!!! V svet ga je poslal Guruji, da bi delil svoje znanje. Tisti, ki uči Sukshma Vyayam jogo!

Najbolj zdrav in najsrečnejši! Kot otrok, modrost brez omejitev, takooo blizu vsem nam sredi Evrope. Čeprav je zapustil Himalajo šele pred štirimi leti in je šele takrat prvič videl avto, ničesar ni vedel o Bangaloreju, poznal je le Himalajo in Rishikesh. Ne morete si predstavljati te sladkosti!!! Je nekaj revolucionarnega. Govoril nam je, naj zavržemo vsa zdravila in na vsako naše vprašanje o najhujših boleznih nam je povedal 100% koristno kombinacijo hrane za povrnitev zdravja.

Zdaj je star 101 leto, popolnoma zdrav, ima popoln vid, sluh, vse zobe, kožo kot otrok. Njegovi učitelji so bili stari 300, 200 in 150 let!! V zadnjih 50 letih je tehtal 40 kg. Zelo močen glas. Ko je rekel JAI GURU DEV smo se smejali, smejali, smejali…

Povedal nam je tolikooo skrivnosti!!! To bi bilo čudovito za ljudi!!!

Na voljo je!!!! Skupaj s svojim učencem Manojem, ki je Ph.D.jogi, živi in služi kot živi primer joge, prevaja iz hindujščine v angleščino in prišel bo k nam. Kakšen blagoslov!!!

Hrvaška : 13.-27.9.2010
Srbija: 27.9.- 11.10.2010
Bolgarija: 11.10.-25.10.2010

No related posts.

»Preživela sem zelo lep vikend. Težko je napisati vse občutke, doživetja in trenutke. Veliko doživetega, naučenega in napotki naprej za kvaliteto in zadovoljstvo v življenju. Hvala.«

»Bilo je prijetno, globoko, sproščujoče in osvobajajoče. Prišla sem do novih spoznanj glede sebe, drugih ljudi okoli sebe, življenja, ki mi bodo pomagala živeti bolj zavestno, manj stresno in bolj zadovoljno. Spoznala sem nove ljudi in ugotovila, da se res ne razlikujejo bistveno od mene in da imajo podobna hrepenenja. Hvala za vse.«

»Enkratna, še ne doživeta, izkušnja, ki se te dotakne v globino fizično in čustveno. Določene tehnike odzvanjajo v telesu, duhu še po tem, ko se njihovo izvajanje zaključi.«

»Seminar mi je prinesel čudovito izkušnjo, prepoznavanje pravih življenjskih vrednosti, sprejemanje ljudi takih, kot so. Seveda sem spadajo tudi tehnike, ki zahtevajo vztrajnost in voljo. Vse skupaj pa prinese v življenju višje zavedanje in kakovost življenja.«

»Pred tem nisem verjela v učinke dihalnih tehnik in v izkušnje drugih s tem. Sedaj to verjamem, ker sem preizkusila sama.«

»Prvi dva mi je bilo smešno, še posebej vaje. Ko pa sem prišla domov, sem opazila, da imam polno energije, vse sem delala lepo počasi, brez hitenja, z družinskimi člani sem se razumela. Sobota, sploh pa dihanje – sproščanje, so name naredili velik vtis. Vidiš oziroma spoznaš, da ima vsaka stvar nek pomen. Tudi v soboto zvečer sem bila polna energije, da sem pospravila in zvečer odšla še na rekreacijo. V nedeljo je bilo tudi zelo v redu. V glavnem super – da začneš razmišljati še več o sebi – v odnosu do drugih.«

»Vesela sem, da sem se udeležila tega tečaja, ker sem veliko pridobila za svojo osebnostno rast. Počutila sem se sprejeto, čeprav skoraj nisem poznala drugih udeležencev tega seminarja. Naučila sem se pravilnega dihanja in sproščanja in vem, da mi bo to v življenju veliko pomagalo in da bom tudi izvajala te vaje doma. Zahvaljujem se Andreju za čudovito vodenje.«

»To je moja prva izkušnja s tovrstnimi tečaju. Sem zadovoljna, da sem imela priložnost to spoznati. Na tečaju sem ozavestila veliko vsakdanjih stvari, modrosti, s katerimi dnevno živimo in se jih sploh ne zavedamo in jih niti ne opazimo.  Največji vtis name so napravile dihalne vaje, jih bom s pridom uporabljala. Vredno je to poskusiti. Ima smisel, kot pravi predavatelj.«

»Res sem hvaležna življenju, da me je postavilo ta vikend sem, med vse te krasne ljudi. Z njimi sem podelila nepozabno izkušnjo in še bolj se je potrdilo zaupanje v meni, da je to, da sem tu, edino pravilno v vsakem trenutku. Andrej, ti si mi dal moč, da nisem kadila. Vse dobro!«

»Če ne bi izkusila tesnobe in omejenosti telesa, ne bi občutila v resnici, kaj pomeni biti sproščen, v stiku s samim seboj in povezan z ostalimi. Hvala za to lepo izkušnjo in za spoznanje, da si meje postavljamo sami ter zato pogosto naredimo premalo za druge, zaradi česar največ izgubimo prav mi sami.«

»Lepše mi je pri duši, ko vidim, da si lahko pomagam in naredim dan lepši sebi in drugim.«

»Ta vikend je bil zelo bogat. Počela sem stvari, ki jih nisem še nikoli, doživela sem stvari, ki jih nisem še nikoli. In bilo je vredno. V sebi čutim mit, sproščenost in to želim ohraniti, zato – ja, 40 dni bom delala vaje in verjamem, da tudi naprej.«

»Vstop v svet tehnik dihanja in sproščanja. Bilo je prvič in bilo je noro. Na telesni in duhovni ravni. In bilo je lepo. Tudi ob ostalih nalogah, ki so na vse udeležence delovale prijetno, nekako v obliki »team buildinga«. Smo le iz enega kolektiva. Izkušnja, ki jo bo treba kdaj ponoviti.«

Škofja Loka, 9. do 11. april 2010

Related posts:

1. Vtisi z Navaratrija 2010 v mednarodnem ašramu v Bangaloru
2. Slike, filmi in odzivi iz Art of Living počitnic v Kranjski Gori